03. maj 2005

Pet slovenskih držav

Je prva slovenska vlada res nastala šele leta 1945?
Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti.
Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna.
Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva.
Pozabljena prva slovenska država
Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zaščito, kar je pomenil konec samostojnosti. Ustoličevanje karantanskih knezov je ena od najzgodnejših oblik svetovne demokracije, saj je kneza izbralo ljudstvo. Nič čudnega torej, da so idejo o oblasti, podeljeni od ljudstva, pobrali ustanovitelji ZDA in jo vkomponirali v svojo ustavo.
Druga slovenska država Spodnja Panonija je imela središče jugozahodno od Blatnega jezera na Madžarskem. Blatenski kostel je imel samo enega povsem samostojnega vladarja, kneza Koclja, ki je na svojem dvoru gostil sveta brata Cirila in Metoda, očeta slovanske pismenosti. Čeprav je neodvisnost trajala samo nekaj let, gre za suvereno državo.
Obe državi sta nastali v nam zelo oddaljenem času in minimalni ostanki glavnih mest se nahajajo izven ozemlja sedanje slovenske države. Kolektivnega spomina na prvi slovenski državnosti že davno ni več.
Ostaja le vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, simbol (spomin) ustoličevanja koroških vojvod, ki je ostalo tudi po izgubi samostojnosti. Knežji kamen pa leži v celovškem deželnem muzeju malce pozabljen od Slovencev in načrtno potisnjen v nepomembnost zaradi avstrijskih razlag koroške zgodovine.
Prva slovenska vlada
Kljub tej časovni in ozemeljski oddaljenosti pa je vsaj del sedanjih državljanov Slovenije tudi neposredno rodovno povezanih s prebivalci prvih dveh držav. Vsaj delno smo torej krvni potomci ljudi, ki so ustanovili ti srednjeveški državi.
Tretja država, ki so jo ustanovili Slovenci, je bila Država Slovencev, Hrvatov in Srbov konec prve svetovne vojne. Obsegala je Slovenijo z Istro, Hrvaško, Bosno in Vojvodino. Država je bila na podlagi samoodločbe narodovo razglašena v Ljubljani 29. oktobra 1918 v prisotnosti več kot 30.000 ljudi (na fotografiji levo). Istočasno je na podlagi zgodovinskega prava državo razglasil tudi hrvaški sabor v Zagrebu. Vrhovna oblast države SHS je bilo Narodno vijeće, ki je imelo sedež v Zagrebu, načeloval pa mu je Slovenec dr. Anton Korošec. Narodno vijeće je dva dni kasneje imenovalo Narodni svet, ki ga zgodovinarji imenujejo za prvo slovensko nacionalno vlado. Vladi dvanajstih ministrov je predsedoval vitez Josip Pogačnik (na fotografiji desno). Prva slovenska vlada je vladala od 31.10.1918 do 20.01.1919, sledila pa ji je že precej okrnjena deželna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Država SHS ni bila povsem mednarodno priznana, saj so jo želeli sosednji narodi zase. Kljub temu pa je bila posredno priznana tako s strani zmagovitih antantnih sil kot s strani poraženk, trdijo zgodovinarji. Nepriznanost je bila njena šibka točka, ki je ob pomanjkanju pogajalskih sposobnosti slovenskih politikov s prekaljenimi Srbi potegnila krajšo. Še večja težava je bila vojska, saj je bilo slovenskih vojakov v državi SHS premalo. Pomanjkanje vojske je krivo za mirno okupacijo Primorske in vojaško zasedbo Koroške. Edina svetla točka je general Rudolf Maister.
Čeprav je država Slovencev, Hrvatov in Srbov trajala le dober mesec, pa se je prav ta država 1. decembra 1918 enakopravno združila s kraljevino Srbijo pod imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bila že četrta slovenska država, razlika s prejšnjo pa je velika: gre za kraljevino, kjer imajo po imenu in političnem položaju prvo mesto Srbi.
Slovenci so torej že leta 1918 postali moderen državotvorni narod - nacija, saj so so skupaj z drugima dvema narodoma ustanovili svojo lastno državo.
Res je, da Slovenci v kraljevini SHS niso imeli toliko avtonomije kot v komunistični Jugoslaviji, še vedno pa gre za konstitutivno nacijo, ki je ustanovila svojo demokratično (čeprav centralistično) državo.
Petomajska vlada
Ajdovska vlada ima zelo velik pomen zaradi Primorske, ki je postala del slovenske države šele po drugi svetovni vojni. Ker ne Karantanija ne Spodnja Panonija nista obsegali sedanje Primorske, leta 1918 pa je italijanska okupacija zatrla osamosvojitvene težnje, je ajdovska vlada za Primorce pravzaprav tudi prva slovenska vlada. Italijanska okupacijska vojska je pri zasedanju primorskega dela države SHS naletela na oviro edinole v Gorici, kjer je bil slovenski II. gorski strelski polk. Ta je namreč prisegel septembra ustanovljenemu Narodnemu svetu v Gorici. 8. novembra so mesto prepustili Italijanom, ki so vso Primorsko zasedli do 23. novembra. Država SHS je na Primorskem imela oblast samo nekaj dni, dejansko pa sploh ni zavladala.
Ajdovska vlada je potemtakem tudi prva slovenska vlada, vendar le za Primorsko. Pomembna tudi zaradi konca okupacije in ker v predvojni Jugoslaviji od leta 1930 naprej ni bilo več prave demokracije. Ne glede na to, da je vlada bila komunistična in simbol novega totalitarizma, pa je Primorci niso videli v tej luči. Za Primorce je bila ta vlada simbol osvoboditve in združitve s Slovenijo. Tudi peterokraka takrat Primorcem ni predstavljala partijske diktature, ampak bolj novi pravičnejši družbeni red. Zaradi tega ne moremo ajdovske vlade imeti samo za prvo vlado komunistične Slovenije, ampak za nekaj več. Seveda predvsem iz primorskega zornega kota.
Za prvo slovensko vlado bi lahko imenovali tudi vlado, ki jo je izvolil parlament, v katerem je bila večina političnih predstavnikov, ki so bili izvoljeni na zadnjih predvojnih volitvah. Ti predstavniki so se sestali 3. maja v Ljubljani in imenovali vlado iz liberalne in ljudske stranke, ki sta pred vojno predstavljali veliko večino naroda. Čeprav v tistem trenutku ta vlada verjetno ni predstavljala večinske volje ljudi, je tudi to bila slovenska vlada.
Republika Slovenija je peta slovenska država
Če potegnem črto - prva slovenska država je nastala pred približno 1375 leti, v modernih časih pa leta 1918. Republika Slovenija je prva moderna povsem samostojna država. Na Primorskem je najpomembnejši datum slovenske državnosti 25. junij 1991, pred tem pa nedvomno prav ajdovski 5. maj 1945. Petomajska vlada je na Primorskem prva slovenska vlada, za Slovenijo pa je prva slovenska vlada nedvomno ljubljanski Narodni svet iz leta 1918.
Tako kot vso drugo svetovno vojno je tudi ajdovsko manifestacijo potrebno gledati iz različnih zornih kotov. Dva ministra aktualne slovenske vlade tako ajdovsko vlado gledata različno. Ajdovska vlada je v rojstni kraj Janeza Podobnika prinesla nacionalno osvoboditev, takoj zatem pa je pred njo moral skupaj s tisoči bežati dveletni Andrej Bajuk. Zato je Podobnik glasno napovedal svojo udeležbo na proslavi, Bajuk pa molči.
Prostor nam ne dopušča, da bi z zgodovinskimi dejstvi začeli razbijati še druge mite o nezgodovinskosti in hlapčevstvu Slovencev. Sistematična obdelava vseh svetovnih dosežkov Slovencev pa bi pokazala, da ne gre za majhen in nepomemben narod, kar se nenehno poudarja.
TINO MAMIĆ
Razglas prve slovenske vlade v Uradnem listu in njeni člani: predsednik vitez Josip Pogačnik, Janko Brejc (notranje zadeve), Ivan Tavčar (prehrana), Karel Verstovšek (uk in bogočastje), Vladimir Ravnihar (pravosodje), Anton Kristan (socialno skrbstvo), Vekoslav Kukovec (finance), Pavel Pestotnik (promet), Karel Triller (industrija in trgovina), Vladimir Remec (javna dela in obrt), prelat Andrej Kalan (kmetijstvo), Lovro Pogačnik (narodna obramba), Anton Brecelj (zdravstvo)

Objavljeno v Primorskih novicah maja 2005