31. december 2008

Čudež na smetišču

Že v srednji šoli sem nekoč napisal šolski spis o begunski brezdomni družini iz Bosne, ki se ji konec prejšnjega stoletja v Sloveniji rodi otrok na smetišču. Idejo sem seveda dobil od znanega pisatelja. Prijatelj, ki je spis prebral, je bil ogorčen: "Pa ja ne moreš napisati, da je Jezus Bosan'c." A sem vztrajal. Spis je sicer ostal nekje založen, saj si ga tudi v šoli nisem upal pokazati (konec osemdesetih let prejšnjega stoletja bi s tako temo utegnil zaslužiti cvek) in sem nanj pozabil.
         Ponovno sem se na to pisanje spomnil čez nekaj let, ko sem prebral prvi članek o delu Petra Opeke. Peter oziroma Pedro Pablo, kot mu je uradno ime, saj se je rodil slovenskim staršem v Argentini, je namreč reševal življenja tisočev (da, dobesedno tisočev - ne gre za besedno dramatiziranje) otrok, ki so umirali na smetiščih Madagaskarja. Brezdomne otroke in njihove starše je opogumljal in jim pomagal, da so začeli ustvarjati s svojimi rokami. Kljub revščini, nasilju in opojnim substancam mu je uspelo v osemnajstih letih zgraditi 3000 stanovanj, 2000 delovnih mest, 72 šol in šest klinik. V manj kot dveh desetletjih se je nanj obrnilo kar 250.000 ljudi in nihče ni ostal praznih rok. Njegova pomoč ni bila enosmerna in nepovratna. On revežu ni le dal ribe, ampak ga je naučil ribolova. Brezdomcu je pomagal postaviti dom in najti službo. Vrnil mu je dostojanstvo.
         Pri tem so mu finančno pomagali tudi v Evropi. A vendar Peter Opeka pravi, da živijo od obljub bogatih in od darov revnih. Verjetno ni treba poudarjati, da sta mu najvišje možno odlikovanje pripela že francoski predsednik in ljubljanski metropolit, odlikovala pa sta ga tudi monaški knez in papež. Pripravlja se celo njegova nominacija za Nobelovo nagrado za mir. Naj zlobno pripomnim, da ima verjetno več možnosti za Nobelovo nagrado kot za častni znak svobode Republike Slovenije. To je seveda le šala.
         Ko sem ga, dobesedno svetega Petra, pred nekaj dnevi poslušal na predavanju v beli - lažem - sivi Ljubljani, so mi ob pripovedovanju večkrat prišle solze v oči. Sirote, ki brskajo po smeteh ene najrevnejših prestolnic planeta, Peter Opeka imenuje ROŽE. Vsem svojim sodelavcem pa pravi BRATJE. Lahko rečem, da je bilo to srečanje zame pravi šok in streznitev v tej decembrski noriji, ko samo za voščilnice porabimo več denarja, kot ga en Petrov brat zasluži v dveh mesecih.
         Pater Peter je danes že nazaj doma. Božič bo praznoval z brati na smetišču. Prepričan sem, da se bo imel veliko lepše kot mi doma. Kljub desetinam evrov, ki smo jih vložili v božično drevo, jaslice, svečnike in pečenko. A tudi za to mojo slabo vest ima bojevnik upanja, kot ga imenujejo, zdravilo: če samo delček od svojega daš naprej, boš storil ogromno. Za Petrove brate in zase.
objavljeno v tedniku Bonbon (Večer in Primorske novice), 23.12.2008
++++++++++++++++++++++++++++
OBROK RIŽA NA DAN - VSAK DANzbiranje denarja za Pedra Opeko, slovenska akcija Misijonske pisarne 
št. računa: SI56 0201 4005 1368 933
IBAN: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Dar za Pedra Opeko, sklic 279636
dar za akcijo "Obrok riža na dan", sklic 279012.
Lahko pa tudi kliknete na spodnjo povezavo in vam iz Misijonske pisarne pošljejo položnico.

22. december 2008

Ko v pekel pride bojevnik upanja

Pedro Opeka, slovenski misijonar, ki so ga odlikovali papež, francoski predsednik in monaški knez
Pedro Opeka, Slovenec, ki se je rodil v Argentini, študiral v Ljubljani in se zaposlil na Madagaskarju, je pred dnevi obiskal v Evropo. V Rimu in Ljubljani je dobil dve visoki odličji, potem pa se še pred božičem vrnil k svojim bratom, kot imenuje smetiščarje in reveže na afriškem otoku v Indijskem oceanu.

Bojevnik upanja, kot imenujejo Pedra Pabla Opeko (60), je za brezdomce na smetiščih začel graditi nov svet. Dobesedno, saj ga je oče naučil, kako živeti od dela svojih rok. Z zidarskim znanjem je začel graditi šole, ambulante in hiše za revne Malgaše, ki so živeli na smetiščih v predmestju otoške prestolnice.
Po osemnajstih letih se nekdanji brezdomci samozavestno sprehajajo po lepih in urejenih mestih, ki so jih zgradili s trdim delom. Četrt milijona ljudi se je že obrnilo na slovenskega misijonarja, ki je po vsej državi postavil kar 72 osnovnih šol.
Od pekla do pekla
Sveti Pedro, kot ga lahko v skladu s krščanskim pojmovanjem svetosti mirno imenujemo, se je že kot duhovniški kandidat odločil, da bo pomagal najrevnejšim. Kar nekaj let je potreboval, da je našel, kar je iskal: pekel. V njem pa otroke in brezdomce, ki so umirali od lakote na smetiščih. Nedohranjene in umazane je imenoval rože. “Bili so kot angelčki,” je povedal.
“Vrnil sem se v pekel,” je povedal v nedeljo na evropskem večeru poslanca Alojza Peterleta. Njegov oče je bil namreč skupaj z drugimi domobranci poslan v koncentracijsko taborišče v Teharjah, od koder so Titovi partizani v okoliške gozdove za vedno odpeljali več tisoč vojaških ujetnikov in civilistov. Pet tisoč jih je umrlo v Hrastniku, v rudniških rovih, je povedal Opeka: Edini, ki se je rešil tega pekla, je bil moj oče.“
Neusojeni nogometaš
Čeprav je zelo dobro igral nogomet in je želel postati nogometaš, žogo zdaj brca le z otroki. Lahko bi mu rekli oče tisočerih otrok. Trenutno jih v njegove šole hodi skoraj deset tisoč.
Beseda o njem se je razširila po vsem svetu. V goste so ga povabili že v francosko predsedniško palačo na Elizejskih poljanah, knežji dvorec v Monaku in na papežev dvor v Vatikanu. Prejel je vrsto priznanj: z najvišjim ga je odlikoval francoski predsednik, iz papeževih rok je prejel odličje sv. Mateja za solidarnost in razvoj, prejšnji teden pa je prejel še najvišje priznanje Slovenske škofovske konference. Od slovenske države ni dobil še ničesar.
Sicer mu ni za odličja, saj bi bila na preprostih oblačilih, ki jih nosi, precej nenavadna. “Vsako priznanje me prisili, da se borim naprej. Za uboge, za pravičnost in enakopravnost vseh,” ostaja skromen. Nagrade sprejme v imenu vseh revežev, “ki se borijo za svoje dostojanstvo, ter v imenu drugih misijonarjev, ki niso tako poznani”. A vendar medijske pozornosti ne zavrača, saj lahko na ta način spodbuja ljudi za pravičnejši in solidarnejši svet. Tega lahko gradijo tudi novinarji, pravi: “Vi ste kot trn za politike, ki morajo obljubljati. Opominjate jih, da so prišli na oblast, da služijo vsakemu državljanu.”
Pomoč Evrope
Pri njegovem delu mu Evropa precej pomaga. Noben revizor, ki pride pogledat, kaj je zgradil s pomočjo javnega denarja, se ne more načuditi, kako učinkovito je bil denar porabljen. Največ pomoči pride iz Francije, Španije in Italije. Več sto hiš so financirali koroški Slovenci.
Tudi Slovenija pomaga pri gradnji Slovenske vasi na Madagaskarju. Za vas so lani prispevale tudi Primorske novice. Pater Opeka se je zahvalil z dolgim pismom: “Vaš dar bo uporabljen za brezdomce, ki jih vsak dan sprejemamo v našem Centru Akamasoi. Vaš dar bo šel tudi za otroke brez očeta, kjer mati ne more poskrbeti zanje. Vaš denar bomo porabili za več sto starčkov, ki nimajo nobenega vira za preživetje. Vedite, da ste z vašim darom razveselili veliko ljudi. Zato se vam zahvaljujem prav iz vsega srca.”
V Evropi so ustanovili že več društev prijateljev patra Opeke, ki zbirajo denar tudi s pomočjo spletnih predstavitev. Mirno lahko rečemo, da je pomoč Opekovim projektom najboljša možna investicija v dobrodelne namene. Katera dobrodelna organizacija namreč še lahko jamči, da s štirimi tisočaki evrov zgradi celo hišo za brezdomsko družino?
TINO MAMIĆ

objavljeno v dnevniku Primorske novice 20. Xbra 2011
ob fotografijah:
Prijatelje Pedra Opeke najdemo v številnih državah. V Sloveniji denar zanj zbira Misijonska pisarna v Ljubljani.

Pedro Opeka tekoče govori malgaščino, zaradi svojega smisla za humor pa je zelo priljubljen med otroki

Eno od malgaških smetišč

Opeka je ustanovil kamnolom, v katerem delajo stari in mladi, moški in ženske

Namesto kolibe na smetišču: hiša, zgrajena s 4000 evri

V francoskem turističnem vodniku po Madagaskarju turistom priporočajo, naj si ogledajo triurno nedeljsko mašo, ki jo obišče 6000 ljudi
++++++++++++++++++++++++++++
OBROK RIŽA NA DAN - VSAK DANzbiranje denarja za Pedra Opeko, slovenska akcija Misijonske pisarne 
št. računa: SI56 0201 4005 1368 933
IBAN: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Dar za Pedra Opeko, sklic 279636
dar za akcijo "Obrok riža na dan", sklic 279012.
Lahko pa tudi kliknete na spodnjo povezavo in vam iz Misijonske pisarne pošljejo položnico.