Mwoja besejda (tastara)

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

Clanek, objavljen v Primorskih novicah 29. avgusta 2010 Dr. Elen Twrdy, dekanja pomorske fakutlete, je Primorka od glave do pete. Rodila se je, odraščala, šolala, študirala, doktorirala, se poročila in zaposlila ob morju. Na morju preživlja tudi počitnice. Nedavno je v novo slovensko vojaško ladjo Triglav zalučala steklenico zlate radgonske penine in že drugič postala botra ladje. > Kako se počutite v vlogi botre največje slovenske vojaške ladje? (nasmeh) “Lepo, ponosno. Da sem postala botra ladji Triglav, je velika čast tako zame kot za našo Fakulteto za pomorstvo in promet. Tokrat sem postala botra že drugič. Prvič sem postala botra ladji Nova Gorica, ki je v lasti Splošne plovbe. > Kaj prinese botrstvo? Izbiro imena? “Ime ladji izbere lastnik, botra pa ga le podeli. Ime Triglav so tako izbrali na obrambnem ministrstvu. Botra pa ladji ne podeli samo imena, ampak ji zaželi varno plovbo in mirno morje, posadki pa srečno vrnitev v pristanišče, in vedno se čuti malce odgovorna za &

Družina je v današnjih časih zelo ranljiva. Nič čudnega, da je bil zato v Ljubljani ustanovljen inštitut, ki se ukvarja prav s problemi sodobnih slovenskih družin. Njegov ustanovitelj, dddr. Christian Gostečnik (55), je delo zastavil vsestransko. V okviru inštituta delujejo po programih za zakonce v krizi, razvezane, nasilne moške, žrtve spolnih zlorab, družine, kjer je prisoten alkohol, in za otroke s posebnimi potrebami. Preventivno delujejo tudi skupine za pripravo na zakon, aktivno starševstvo in za mlade mamice. Gostečnik je tudi zelo priljubljen predavatelj, saj so dvorane, v katerih predava po vsej Sloveniji, običajno nabito polne. Kako vas naslavljajo, glede na to, da imate tri doktorate? Dr. dr. dr. Christian Gostečnik ali dddr. Christian Gostečnik? “Samo Christian sem.” Naziv doktor velikokrat povezujemo z zdravniki. Ste vi zdravnik človeških src? “Bolj se čutim kot sogovornik človeške bolečine.” Katera je največja? “Konflikt v zakonu. Pa tudi konflikt pred zakonom, saj si l

Objavljeno v Primorskih novicah 21. avgusta 2010 Preprost kamnit steber s štirimi priimki skromno obeležuje dogodek, ki v slovenski in posebej primorski zgodovini močno odmeva vse do danes. Pred 80 leti je namreč strelski vod, sestavljen iz 56 črnih srajc, z eno samo salvo pokončal štiri tržaške antifašiste: Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča. Sorodni članek: "Sem streljajte, podleži!" Sorodni članek: Knjigi o rodbinah Bidovec, Tomažič in Vuk   Sorodni članek: Boris Pahor za zgodovinsko resnico Šestega septembra bo minilo osem desetletij od eksekucije na gmajni pri Bazovici. Ambicija fašistov in njihovega voditelja Benita Mussolinija je bila s štirimi smrtnimi kaznimi in več desetletji zapora ustrahovati primorske nacionaliste in ves narod. Na dan sodbe pa je v “osmem letu fašistične ere” strah pokazala italijanska država, saj so v tržaškem pristanišču zasidrali kar deset vojnih ladij, ki so usmerile topove proti mestu. Za usmrtitev č

Pobuda in zbiranje podpisov za beatifikacijo Filipa Terčelja             sorodni članek o Terčelju sorodni članek o romanu Na koprsko škofijo že od aprila naprej prihajajo podpisi pod pobudo za beatifikacijo Filipa Terčelja. Če bo koprski škof predlog sprejel, bo Terčelj postal prvi kandidat za svetnika iz koprske škofije in morebiti tudi prvi primorski svetnik. Prvi predlog za začetek postopka za beatifikacijo Filipa Terčelja (Grivče 1892 - Davča 1946), duhovnika, ki ga je umorila nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne nova komunistična oblast, so aprila v Koper poslali duhovniki z Vipavskega. Zatem se je organizirala še skupina laikov pod imenom Exodus in začela zbirati podpise. Imena podpisnikov uradno niso znana, po telefonu pa so nam nekateri potrdili, da so se podpisali: tako publicist Milan Gregorič , direktor TVS Jože Možina , slikarka Veselka Šorli Puc in pisateljica Berta Golob . Podpisani so prepričani, da “izreden pomen njegovega kulturnega, socialnega in duhov

Pri tržaški založbi Mladika je luč sveta ugledala že deveta knjiga uglednega istrskega publicista Milana Gregoriča. V njej so zbrana tako besedila, ki so že bila objavljena (večinoma prav v našem časniku), kot tudi tista, ki jih nekateri mediji avtorju niso hoteli objaviti. Združena po tematskih sklopih z veznim besedilom, ki pojasnjuje okoliščine, ponuja knjiga zanimiv pogled na Primorsko in slovensko družbeno dogajanje zadnjih treh desetletij. Naslov knjige Moj dom je logična izbira, tako glede na verze z zadnje strani knjige, kot tudi glede na Gregoričevo življenjsko delo. Gregoričev življenjski motto se namreč skriva prav v tam navedenih besedah: “Moj dom ni tam, kjer se časti ena sama resnica, kjer so višji interesi več kot človek, kjer šteje predvsem politično lakajstvo.” Gregoričev dom je namreč tam, ”kjer je človekov dvom nedotakljiv, kjer človek pomeni več kot sistem in kjer je bogastvo rezultat dela in pravične delitve”. Različnost v mišljenju simbolizirajo tudi barve mavrice