Ponovno rojstvo zelenih streh

Zelene strehe, ki so trenutno še zelo redke, se vse bolj uveljavljajo. Čeprav gre za nov trend v gradnji človekovih bivališč, pa lahko hitro ugotovimo, da ne gre za nikakršno novotarijo.

Prave pravcate zelene strehe tako najdemo sredi idilične Trente. Nekdanje vojašnice imajo ravne ozelenele strehe, na katerih rastejo že prava drevesa.

Spomin na rapalsko mejo

A tovrstna gradnja ni nastala iz ekoloških nagibov, kot bi morebiti pomislili. Po italijanski okupaciji Primorske po koncu prve svetovne vojne (1918) so namreč nove oblasti ob novi, rapalski meji hitele postavljati utrdbe in vojašnice.

V dolini Trente so vojašnice prikrili pred radovednimi očmi jugoslovanskih graničarjev in izvidnikov tako, da so strehe prekrili s travnato rušo. In strehe so ostale take vse do danes. “Šlo je za kamuflažo,” pravi Marko Pretnar, ki je kot vodja informacijskega središča Triglavskega narodnega parka v Trenti prvi sosed vojašnic. Med pogovorom omeni tudi, da so vojašnice, zgrajene pred letom 1936, spomin na rapalsko mejo, ki bi jo bilo najbolje čim prej pozabiti, posebej, ker jo v nekaterih italijanskih krogih še vedno tako radi rišejo na zemljevide.

Ali italijanska streha še vedno, tudi po toliko desetletjih še vedno dobro drži? Pretnar odgovarja, da so sicer tu in tam kakšne razpoke zaradi potresov, sicer pa je še vedno funkcionalna tako kot pred drugo svetovno vojno.

Prednosti

Zakaj sploh zelena streha? Ne gre samo za ekološko zavest investitorja, ki na ta način naravi “vrne” zeleno površino, ki jo je porabil za hišo. Zelena streha zelo zmanjša količino vode, ki pade na vsako hišo in jo morajo požreti žlebovi in kanalizacija. Za sodobna mesta je to danes že velik problem.

Prednost je tudi daljša življenjska doba, saj sonce ne uničuje ostrešja. Velika svetla točka je visoka izolativna vrednost, saj so prav na strehi toplotne izgube največje. Poleti pa je segrevanje zaradi vročega sonca skoraj povsem neopazno.

Da ne gre samo za teoretične teze ekologov, nam dokazuje tudi zelena streha, ki je nastala pred četrt stoletja v ljubljanskih Dravljah. Novo cerkev so namreč delno vkopali in prekrili z zelenjem. Vodja projekta je bil jezuitski pater dr. Lojze Bratina, rojen v Stomažu na Vipavskem. Pater Bratina pravi, da v vsem tem času streha ni puščala (razen tam, kjer zelene strehe ni bilo) in da so še danes zelo zadovoljni z njo.

Zakaj taka odločitev v času, ko je bila ekologija še v povojih? “Cerkev je tako bilo bolj umeščena v okolje. Tudi teološko: Kristus se je učlovečil in prišel na Zemljo, zato je cerkev dobesedno v zemlji,” na vprašanje prijazno odgovori primorski duhovnik v Ljubljani.

Trend prihodnosti

Zaradi vseh teh prednosti mnoge razvite države subvencionirajo gradnjo zelenih streh. Nekateri mestni odloki v Nemčiji pa so uvedli tudi že zelene kvote. V Pekingu so, denimo, že pred leti predvsem zaradi onesnaženega ozračja napovedali, da bodo večino svojih streh ozelenili.

Da zelene strehe počasi prihajajo tudi v našo državo, priča državni Eko sklad, ki tovrstno gradnjo spodbuja z ugodnimi krediti. Uslužbenec Eko sklada mag. Igor Čehovin pravi, da velikega navala za kreditiranje tovrstnih naložb ni, čeprav so predlani že odobrili tri kredite v ta namen: “Ljudje se ne odločajo množično za zelene strehe, ker to v mestu ni najbolj praktično. Bolj primerne so za hiše, zelo povezane z naravnim okoljem.”

Načela izdelave zelenih streh so poznana že dalj časa. Z uporabo sodobnih hidroizolacijskih materialov so postale izvedbe bolj zanesljive, vendar je kljub temu potrebno paziti na natančnost in pravilno izdelavo. Zelene strehe so namreč v bistvu ravne strehe, prekrite z debelejšo plastjo prsti, ki omogoča rast zelenja.

Ugodni krediti

Če nastopi pri taki strehi poškodba hidroizolacije, je sanacija poškodbe relativno težka, ker je potrebno odstraniti celotno prekritje nad poškodovanim mestom, še pove gradbeni strokovnjak Čehovin.

Kakorkoli, Eko sklad tudi danes ponuja kredite, ki so precej ugodnejši od bančnih, za “prekritje objektov z rastlinsko odejo (zmanjšanje koeficienta odtoka padavinskih voda)”. Podrobnosti so objavljene tudi na njihovi spletni strani.

Kako se torej lotiti zelene strehe? V Sloveniji je kar precej izvajalcev, lahko pa se projekta loti tudi posameznik sam, če je dovolj spreten. Informacij, kako zgraditi zeleno streho, ki ne pušča, je na svetovnem spletu cela gora.

Slabosti

In slabosti zelene strehe? Prva je večja teža, ki zahteva močnejšo konstrukcijo od običajnih. Zato je zelena streha primerna predvsem za nove gradnje.

Druga je vzdrževanje, saj je za vrt, pa čeprav strešni, treba skrbeti. Primerne trave za streho so zato trajnice, o čemer smo pisali prav na straneh Sobote v zadnjih tednih. Največja slabost pa je gotovo višja cena, ki bo nižja šele v prihodnosti. Na trgu tako že prodajajo posebne strešne opeke, prekrite s travo, ki so razmeroma lahke, še vedno pa ena velja približno 25 evrov. Kvadratni meter dobro izolirane ravne strehe z zeleno travo nekateri izvajalci obljubljajo že od 25 evrov naprej.

besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ

objavljeno v Primorskih novicah 31. julija 2010

Ponovno rojstvo zelenih streh