Atlet z dna Jadrana

Obisk grškega lepotca v slovenski prestolnici

Umetniško dovršeni bronasti kip Apoksiomena, ki si ga je v Firencah ogledalo kar 80.000 ljudi, je tudi v Ljubljani že v nekaj dneh navdušil mnoge. Lepota je univerzalna, zato ji tudi 2000 let čakanja pod morjem očitno ni prav nič škodilo.

Kakih sto let po Kristusovem rojstvu je na pot proti enemu od pristanišč severnega Jadrana odplula rimska barka, ki je na krovu nosila izjemno umetnino iz brona, kip atleta, v stari grščini poimenovanega Apoxyomenos, Apoksiomen. Zaradi hudega vremena pa kip ni nikoli dospel na cilj, ampak je pristal na morskem dnu jugo vzhodno od Lošinja.

Ponovno rojstvo

Dve tisočletji kasneje (1996) ga je med potapljanjem v globini 45 metrov pod morsko gladino opazil belgijski turist. Več let je trajal postopek reševanja kipa, za katerega se je izkazalo, da gre za najlepši primer kipa Apoksiomena, grškega atleta, ki si po koncu tekmovanja s kože s posebnim strgalom strga plast olja, praha in potu. Na svetu je osem primerkov atleta s strgalom, a najbolj ohranjen je ravno Hrvaški Apoksiomen, ki je na dnu morja pristal v prvem ali drugem stoletju pred Kristusom.

Ponovno rojeni atlet z dna Jadrana po restavraciji, nagrajeni z evropsko nagrado Europa nostra, ni postal le predmet občudovanja, ampak tudi sporov. Na Hrvaškem so se tudi strokovnjaki pogovarjali, kje bi kipu, razglašenemu za najpomembnejšo arheološko najdbo na Hrvaškem, postavili nov dom. Slednjič je obveljalo, da je bolje, kot postaviti ga v Zagrebu ali Zadru, ohraniti ga v bližini najdišča, torej v mestu Mali Lošinj.

Apoksiomen še naprej potuje

Zadnja atletova pot pa je malo bolj ovinkasta, kot bi se zdelo na prvi pogled. Po dolgotrajni restavraciji, ki je niso naredili s kemičnimi sredstvi, ampak predvsem ročno, je Apoksiomen začel pravo rajžo. Za nekaj tednov se je ustavil v Zadru, Zagrebu, Osijeku, Splitu in na Reki in celo v Firencah. V središču Toskane, mestu številnih umetniških mojstrovin, si ga je ogledalo kar 80.000 ljudi.

Tudi Sloveniji, natančneje Mestnemu muzeju Ljubljana, je uspel veliki met: za tri mesece bo Apoksiomen na ogled tudi pri nas. Skupaj s kipom so odprli tudi dragoceno razstavo Antični Grki na Hrvaškem. Gre za 266 starogrških predmetov, ki jih hranijo hrvaški muzeji in nekateri zasebniki.

Pregledno postavljena razstava z mnogimi najsodobnejšimi muzealskimi prijemi ima tudi otroški kotiček. V levi roki kipa so namreč našli gnezdo glodalca, muzealci pa ob tem ustvarili zanimivo zgodbico za otroke. Razstava se zaključuje z drobnim skarabejčkom. Turkizni hrošč skarabej je namreč eden najdragocenejših, sicer pa razmeroma redkih starogrških predmetov, ki so jih našli na našem ozemlju.

Stari Grki na naših tleh

V nasprotju z mnogimi legendami je na ozemlju današnje Slovenije zelo malo dokazov o prisotnosti starih Grkov. Še največ je ostalo grških krajevnih imen.

Čeprav je slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor celo narisal, kako so Argonavti zgradili Emono (danes Ljubljano), pa o grških naselitvah na sončni strani Alp nimamo prav nobenih dokazov. Grški kolonisti so poselili velik del Sredozemlja in ustanovili mnoge mestne državice, polis. Tudi v Jadranu, a predvsem v Dalmaciji in južni Italiji. Do naših krajev so sicer verjetno prišli, a se tu niso naselili. Razmeroma redki os tanki grške keramike, kovancev in nakita, ki so jih našli v Sloveniji, so bodisi iz “uvoza” bodisi izdelani po grških zgledih. To velja tudi za novce, najdene na Koprskem, in keramiko, najdeno v Mostu na Soči in Koritinici pri Bači. Verjetno največji slovenski poznavalec zgodovine starih Grkov dr. Rajko Bratož, ki je bil rojen v Braniku, sedaj pa živi v Ljubljani, na Filozofski fakulteti predava antično zgodovino. Bratož ocenjuje, da je bil “uvoz” grških predmetov skromen, občasen in omejen na pripadnike višjega sloja prebivalstva. Večinoma gre za najdbe iz 6. in 5. stol. pr. Kr. “Ob več geografskih opisih in ze mljepisnih imenih se iz grške književnosti klasične in helenistične dobe ni ohranil niti eden omembe vreden opis poselitve ali celo politične ure ditve tega prostora,” meni Bratož. Je pa grškega izvora nekaj toponimov, to je krajevnih imen. Bratož ocenju je, da je “nedvomno grški toponim Aegida”, kar pomeni “mesto Koper ali bližnje območje Kopra, v prostem prevodu 'Kozje'”. Bratož omenja tudi, da je anonimni geograf iz Ravene okoli leta 700 kot grško ime navedel tudi mesto Piranon. “Hipotetično bi mogli z grškim korenom povezovati tudi ime poštne postaje Ad pirum (Hrušica),” doda Bratož, saj pyr v grščini pomeni ogenj ali gorečo grmado kot signalno znamenje. (TAM)

besedilo in fotografije: TINO MAMIĆ

objavljeno v Primorskih novicah v soboto, 12. marca 2011