Preskoči na glavno vsebino

Fešta s klapami

Sobotni koncert dalmatinskih klap v portoroškem Avditoriju je navdušil. Spontani aplavzi med pesmimi, ritmično ploskanje in pripevanje  so dokaz, da je ta glasbena zvrst v Sloveniji še vedno izredno priljubljena. Nenazadnje na to kažejo tudi same klape, ki so začele peti v – slovenščini. Tudi v soboto smo tako slišali klapske izvedbe treh slovenskih skladb: Solinar, Bele snežinka in Dan ljubezni. Slednjo je zapela klapa Cambi iz Kaštela pri Splitu, ki je le nekaj dni pred tem imela največji samostojni koncert kake klape, saj jih je na splitskem stadionu Poljud poslušalo več kot 10.000 ljudi. O izredni kakovosti pol stoletja stare klape Cambi, ki praktično na vsakem festivalu, kjer se pojavi, odnese domov prvo nagrado, se je prepričala tudi portoroška publika.
Tudi vse druge klape so prišle iz Dalmacije. Izjema je bila le »domačinka«, piranska klapa Solinar. Če je kdo pomislil, da gre za poceni kopijo povprečne hrvaške klape, se je uštel. Znani slovenski pevec hrvaških korenin Slavko Ivančić je namreč ustanovil kakovostno zasedbo, ki dosega pohvale tudi na gostovanjih na Hrvaškem. Med tremi ubranimi skladbami je bila pesem Solinar, ki jo je domača publika glasno poprijela.
Dobro so se odrezale vse klape: Sv. Juraj, Kumpanji, Iskon in Kampanel. Posebna gostja večera, Meri Cetinić, pa je sede odpela nekaj svojih uspešnic. Ob lastni spremljavi, na trenutke tudi simpatično improvizirani. Škoda le, da Dalmatinka z enim od najbolj znanih glasov v ranjki Jugoslaviji ni ubirala črnobelih tipk na klavirju ali vsaj pianinu, ampak le na malem »sintezajerčku«.
Večer je sklenila priljubljena šibeniška klapa Maslina. Seveda je izvedla tudi najbolj izvajano klapsko pesem v zgodovini, Da te mogu pismom zvati. Čeprav so jo odpeli že neštetokrat, jo še vedno pojejo z dušo. To publika opazi. Zato je bil večer nagrajen s stoječimi ovacijami. Za razliko od koncerta izpred dveh let na istem mestu, ki je bil precej slabše kakovosti in si pridevnika dalmatinski niti ni zaslužil, je bil tokratni prava dalmatinska fešta. Zatorej: »Nek' se daleko ćuje!«
Tino Mamić

PS: Po koncertu me je na avtomobilu čakalo neprijetno presenečenje. Za napačno parkiranje - Avditorija, ki vabi tisoče, za parkirišča ne briga - so mi piranski redarji pustili listek. Če bi šlo za nekaj desetakov, bi stisnil zobe in si rekel, "Tako pač je, bom pač plačal". A višina kazni za napačno parkiranje v Portorožu zvečer, je 200 (dvesto) evrov. Kdo je tukaj nor?
Dalmatinske klape, Avditorij Portorož, 2011
objavljeno kot uvodnik v prilogi TV-Okno 8.7-mbra 2011

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah.  Starejši INTERVJU  z Vilijem Ščuko  o marihuani: KLIK Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, k

FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za politika ki go

Dr. Aleš Štrancar, vnuk partizana, piše Turnšku

Dr. Aleš Štrancar, znanstvenik in gospodarstvenik, ustanovitelj in direktor mednarodnega visokotehnološkega podjetja BIA Separations s sedežem v Ajdovščini, je napisal Titu Turnšku, predsedniku zveze takoimenovanih borcev (ZZB) pismo kot ponosni vnuk sodelavca Osvobodilne fronte (OF). Tovariš Tit Turnšek, Tvoji napadi na dr. Možino in dr. Dežmana presegajo vse meje dobrega okusa in sramotijo vse resnične borce za svobodo, vključno mojega starega očeta, ki je štiri leta nosil glavo na tnalu, ko je zbiral sredstva za OF ter hrano za partizane. Nikoli, prav nikoli pa se ni strinjal z medvojnimi in povojnimi ideološkimi poboji. To je bilo delo krvavih zveri, tako na eni, kot na drugi strani. Kot njegov vnuk, ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev. V kolikor s takimi nizkotnimi napadi ne boš prenehal te bom prisiljen kazensko ovaditi saj v slovenskem narodu vzpodbujaš in širiš sovraštvo ter hujskaš ljudi. Verjamem, da ti je današnja slov