V zamejstvu dediščina Toneta Kralja bolje ohranjena

Slikar Tone Kralj, ki se je proti fašizmu boril s čopičem, in poslikal kar 43 primorskih cerkva, je v naši državi precej pozabljen, saj več njegovih del propada. To je ugotovitev ljubljanskega srečanja poznavalcev in ljubiteljev Kraljeve umetnosti.

LJUBLJANA * Srečanje v ljubljanski knjigarni celjske Mohorjeve družbe je imelo polemični naslov "Tone Kralj - umetnik križa ali križani umetnik?" Vodil ga je primorski bogoslovec, študent teologije iz Kamenj na Vipavskem Blaž Batagelj, ki se je pogovarjal s Tonetom Zrncem, urednikom, kulturnikom in duhovnikom iz kanadskega Toronta. Batagelj je poudaril, da Ljubljana Kralja ni sprejela, zato je prišel na Primorsko. Hkrati pa Slovenija tudi danes pozablja na Kraljevo dediščino, ki jo je ponekod že zelo načel zob časa.

Batagelj je predstavil še neobjavljen dokument, pismo Hermenegilda Srebrniča. Srebrnič, ki je bolj poznan pod imenom Herman, je bil župnik v Soči, ko je Kralj med drugo svetovno vojno slikal v dolini Trente. V pismu je nekaj zanimivih, pa tudi pomembnih podrobnosti o življenju umetnika Kralja.

Tako se, denimo, Srebrnič spominja njegovega življenja v Soči: “Bil je zelo skromen človek, prijazen, prilagodljiv - v delu, pri hrani in stanovanju. Slikal je neutrudno, ure in ure.” Opisuje tudi poslikavo stranskega oltarja: “Namesto kače pod Marijinimi nogami je narisal hudiča. Toda žene so protestirale, ker so se bale tiste figure in je potem gospod Tone moral narisati navadno kačo.”

Silvester Gabršček, primorski etnolog z direktorata za dediščino na ministrstvu za kulturo, je povedal, da so cerkve Toneta Kralja v zamejstvu zgledno obnovljene in bolj ohranjene kot na naši strani meje.

Po njegovem mnenju to kaže na odnos države do te kulturne dediščine, ki je nastala kot del boja za narodnostne pravice Primorcev v času fašizma.

TINO MAMIĆ

Tone Zrnec (levo) in Blaž Batagelj opozarjata, da država pozablja na umetniško dediščino Toneta Kralja

Objavljeno v Primorskih novicah 21. septembra 2011