Maltežan, oče slovenskega duhovnika

Na Malti imajo več kot eno cerkev na kvadratni kilometer. Tudi v gostoti cerkva je Malta verjetno prva na svetu. Maltežani zato pravijo, da imajo toliko cerkva, da si vsak dan v letu lahko ogledaš drugo. Kar pa, roko na srce, ni tako veliko, ko dodamo podatek o številu prebivalcev, ampak povsem podobno slovenskim razmeram. 

Našli pa bi še kako podobnost s Slovenijo: skupna valuta, istočasni vstop v EU in podoben standard. Marsikdo bi rekel, da je podobnost tudi v velikosti, saj gre za dve manjši državi. A tega Maltežani skorajda ne opazijo, ampak jim to povedo šele turisti iz velikih držav. Maltežani za razliko od Slovencev, ki zelo radi poudarjajo, da je lastnost Slovenije majhnost, svojo velikost dojemajo kot barvo las. Eden ima črne, drugi rjave, tretji plave lase. Črnolasec ni zato nič posebnega, ampak le različen od svetlolasca.

Malteški plemiči so v času razcveta svoje viteške države potovali po vsej Evropi. Najdemo jih kot trgovce, diplomate in lastnike posesti. Eden takih je postal oče Petra Pavla Glavarja, znamenitega kranjskega duhovnika, čebelarja in umnega gospodarja. Čeprav nimamo nobenega uradnega in neposrednega dokaza, ampak samo zgovorne posredne, pa so si zgodovinarji enotni, da je Glavarjev oče baron Peter Jakob Testaferrata, ki je bil nekaj časa župnik v Komendi. Mecen, vitez in duhovnik Testaferrata iz znane malteške družine s rimskimi patricijskimi koreninami, ki je izšolal Glavarja in mu pri papežu izposloval spregled nezakonskega rojstva, je bil rojen v La Valletti (1673). 

(več v majski reviji Ognjišče, št. 5, letnik 2013)