24. april 2013

Maltežan, oče slovenskega duhovnika


Na Malti imajo več kot eno cerkev na kvadratni kilometer. Tudi v gostoti cerkva je Malta verjetno prva na svetu. Maltežani zato pravijo, da imajo toliko cerkva, da si vsak dan v letu lahko ogledaš drugo. Kar pa, roko na srce, ni tako veliko, ko dodamo podatek o številu prebivalcev, ampak povsem podobno slovenskim razmeram. 
Našli pa bi še kako podobnost s Slovenijo: skupna valuta, istočasni vstop v EU in podoben standard. Marsikdo bi rekel, da je podobnost tudi v velikosti, saj gre za dve manjši državi. A tega Maltežani skorajda ne opazijo, ampak jim to povedo šele turisti iz velikih držav. Maltežani za razliko od Slovencev, ki zelo radi poudarjajo, da je lastnost Slovenije majhnost, svojo velikost dojemajo kot barvo las. Eden ima črne, drugi rjave, tretji plave lase. Črnolasec ni zato nič posebnega, ampak le različen od svetlolasca.
Malteški plemiči so v času razcveta svoje viteške države potovali po vsej Evropi. Najdemo jih kot trgovce, diplomate in lastnike posesti. Eden takih je postal oče Petra Pavla Glavarja, znamenitega kranjskega duhovnika, čebelarja in umnega gospodarja. Čeprav nimamo nobenega uradnega in neposrednega dokaza, ampak samo zgovorne posredne, pa so si zgodovinarji enotni, da je Glavarjev oče baron Peter Jakob Testaferrata, ki je bil nekaj časa župnik v Komendi. Mecen, vitez in duhovnik Testaferrata iz znane malteške družine s rimskimi patricijskimi koreninami, ki je izšolal Glavarja in mu pri papežu izposloval spregled nezakonskega rojstva, je bil rojen v La Valletti (1673). 
(več v majski reviji Ognjišče, št. 5, letnik 2013)

Neosvojljiva prestolnica


La Valetta, očarljiva prestolnica Malte, kulisa mnogih filmskih uspešnic, je simbol malteške pokončnosti. V vsej zgodovini je ni osvojil nihče. No, ja, Napoleon je mesto zasedel z zvijačo in grožnjo. Potem pa so mesto napadli malteški uporniki in jo osvojili. Edini, ki so premagali obzidje utrjenega mesta so bili tako - njegovi prebivalci.
Ozke in dolge ulice prestolnice otoka vrvijo od ljudi, med katerimi je skoraj več turistov kot domačinov. Čeprav stoji na hribovitem polotoku, pa je prepredena s pravilno mrežo pravokotnih ulic. Mesto si je zamislil arhitekt, ki ga je poslal papež Pij IV. (1566), neskončno hvaležen otočanom zaradi zmage nad Turki. Malteški vitezi, ki so vladali otoku, so namreč ubranili Evropo pred turško invazijo. 
(več v tiskani izdaji aprilskega Ognjišča, št. 4, letnik 2013)

20. april 2013

Novo vodstvo Združenja novinarjev in publicistov

Na današnjem občnem zboru so me novinarski kolegi(ce) izvolili za predsednika Združenja novinarjev in publicistov. (glej portal www.Podlupo.net)
Izvolitev brez glasu proti je zame seveda velika čast. ZNP je v prvih štirih letih prehodilo svoje prve in najtežje korake. Dosedanjemu predsedniku Igorju Kršinarju, ki je to delo opravljal z vsem srcem in brez enega samega centa, smo zato dolžni zahvalo. V mandatu, ki mi je bil zaupan, se bom zavzemal za novinarsko svobodo in pluralnost medijev. To je posebej pomembno, ker mnogi slovenski mediji, ki jih financiramo davkoplačevalci, s pristranskim poročanjem kršijo novinarski kodeks. Naj ponovim, kar je na današnjem občnem zboru dejal starejši novinarski kolega: "Mi nismo družbenopolitični delavci."
Tino Mamić