21. december 2013

Dr. Marko Kremžar o protievropski levici

Precej neopažen je ostal zapis, ki je nastal v začetku decembra v Buenos Airesu, in napoveduje, da je pred Slovenci nova, ključna odločitev o prihodnosti. Na kocki je EU. Članek, ki je bil objavljen na Planetu Siol, zato tule ponovno priobčujemo.
Ljudje, ki ne zaupajo vase,se bojijo prihodnosti
Avtor: Tino Mamić, Buenos Aires
Pred Slovenijo je morebiti nova odločitev, podobna tisti iz leta 1990, saj se utegne zgoditi, da se bo morala odločati, ali bo ostala v Evropski uniji. Tako meni dr. Marko Kremžar.
Doktor ekonomskih znanosti Marko Kremžar, član upravnega odbora multinacionalke iz Buenos Airesa, redno spremlja svetovno gospodarsko in politično dogajanje in piše politične analize. Čeprav živi v elitnem predelu argentinske prestolnice, 12 tisoč kilometrov stran od Ljubljane, dnevno spremlja slovensko gospodarsko in politično dogajanje.
Nova dilema
Dr. Kremžar na svojem domu v Buenos Airesu.
Še vedno je zelo aktualen tudi INTERVJU z njim iz leta 2010.
V Sloveniji se krepijo sile, ki vidijo prednosti izstopa iz Evropske unije, opaža Kremžar. Zato vse bolj strašijo pred evropsko trojko. Boji se, da bo protievropsko gibanje Slovencem vsililo ponovno ključno odločanje o prihodnosti. V primeru zaostritve gospodarske krize ne izključuje niti referenduma o slovenskem izstopu iz Evropske unije. Tranzicijski bogataši, ki so tesno povezani z levičarskimi strankami, iščejo možnost za ohranitev denarja in vpliva, je prepričan Kremžar. 
"Povečevanje davkov ne bo pomagalo gospodarstvu, ampak levičarskim politikom. Reševanje propadlih bank in podjetij z denarjem davkoplačevalcev je proti vsaki logiki," opozarja Kremžar.

Slovenija, prva domina
"Aktualna vlada ne ukrepa dovolj učinkovito za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, zato se bojim, da se bo gospodarska kriza še poglobila. Moj vtis je, da pri nas levica Evrope nikoli ni v resnici imela za svojo, zato lahko celo okrepi gibanje za izstop iz EU. Prazen prostor pa nato lahko zasede Rusija, ki išče poti proti Sredozemlju. To je nevarnost ne le za Slovenijo, ampak za vso EU. Paziti je treba, da Slovenija ne bo prva domina," razmišlja Kremžar.

Samozavest
V Sloveniji opaža kronično pomanjkanje samozavesti. Ljudje, ki ne zaupajo vase, se bojijo prihodnosti. Po Kremžarjevem mnenju je treba bolj zaupati slovenski iznajdljivosti, hkrati pa se obrniti v zgodovino, ki jo zdaj potiskamo v pozabo in nepomembnost. Bolj bi morali preučevati in poučevati svojo bogato nacionalno zgodovino, saj se tako ljudje temeljiteje zavedo svoje identitete. Ta pa je povezana s samozavestjo, kar dokazujejo tudi argentinski Slovenci, ki že v četrti generaciji ohranjajo slovenski jezik, zavest in ponos.

Hkrati pa bi slovenske proevropske sile morale začeti iskati oporo in zaveznike zunaj državnih meja: "To je evropska nevarnost, ki bi jo politiki morali predvideti. Če bodo evropski demokrati neprizadeto čakali, jih utegnejo evroskeptiki prehiteti, takrat pa bi bilo lahko za reakcijo že prepozno."


Foto: Tino Mamić
Ključne besede: EUgospodarska krizaSlovenija

Drugi avtorjevi članki o dr. Marku Kremžarju: intervju za Primorske novice, pogovor za Ognjišče



19. december 2013

O Vatikanu in Cerkvi iz drugega zornega kota

V zadnjih tednih precej pišem o ozadjih dogajanja znotraj vatikanskega obzidja. Črpam iz različnih virov, domačih in tujih, posvečenih in laiških. Objavljam samo informacije, ki jih večkrat preverjam, zato ne gre samo za povzemanje govoric. Večinoma objavljam na portalu PlanetSiol.net. Na tem mestu objavljam povezave do zanimivejših člankov na to temo

KOLUMNE
  • Ukor iz Vatikana: zakaj odstop dveh  slovenskih metropolitov  KLIKNI
  • V Sloveniji obstaja duhovniški gejevski lobij  KLIKNI
  • Papež F1 je začel čistko v Vatikanu  KLIKNI
  • Papež: gejevski lobij obstaja. Kaj to pomeni za Cerkev na Slovenskem KLIKNI
  • O ozadjih pokopa škofa Rožmana v Ljubljani KLIKNI
  • Novi papež prinaša nove čase KLIKNI
opomba: na Planetu Siol od avgusta 2013 dalje mojih kolumen ni več

ČLANKI
  • Papež v šoli KLIKNI
  • Frančišek, 1. maj in sv. Jožef KLIKNI 
  • Papeževo izvolitev je napovedal Slovenec KLIKNI 
  • Papeževo varnost ogroža gejevski lobij KLIKNI 
  • Papeža Frančiška nekateri prikazujejo kot gejevskega papeža KLIKNI 
  • Ali freske v katakombah prikazujejo duhovnice KLIKNI
  • Papež številka ena na sveotvnem spletu KLIKNI 
  • Frančiškov efekt - po vsem svetu KLIKNI 
  • Nov pogled na razporočene in ponovno poročene KLIKNI 
  • Nove podrobnosti o volitvah papeža KLIKNI 
  • Vatikan proti noči čarovnic KLIKNI 
  • Družina je gibalo zgodovine KLIKNI 
  • Blaženi janez pavel II., danes in nikoli več KLIKNI 
  • "Razkošni" škof KLIKNI 
  • V Vatikanu počasi ne bo več srednjeveške garderobe KLIKNI 
  • Papež je sklical izredno sinodo o družini KLIKNI
  • Cerkev se mora sleči KLIKNI 
  • Celibat ni več nespremenljiv KLIKNI 
  • Trije Primorci so kandidati za hrvaške svetnike KLIKNI
  • Papeževa nova ekipa KLIKNI  
  • Nova smer vatikanske diplomacije (komentar) KLIKNI
  • Zakaj Vatikan nasprotuje intervenciji v Siriji KLIKNI
  • Zakaj je papež odstavil svojega "predsednika vlade" KLIKNI
  • Zakaj Frančišek ni rdeči papež KLIKNI
  • Papež je začel revolucijo KLIKNI
  • Papež: "Slabo mi postane, ko vidim duhovnika v najnovejšem avtomobilu" KLIKNI
  • Papež hoče reformo Cerkve KLIKNI
  • Prva napaka papeža F1  KLIKNI
  • Papež na križevem potu v Copacabani, Rode pa ga kritizira KLIKNI
  • Papeževa prijateljica napoveduje, da bo F1 ukinil celibat KLIKNI
  • O izjemnem bogastvu vatikanskega bančnika, ki je v priporu KLIKNI
opomba: na Planetu Siol od julija 2014 dalje mojih člankov ni več

14. december 2013

Novinarska pluralnost, 50:1

Ne le demokracija, tudi banalni bonton zahteva, da je na okrogli mizi štirih sogovornikov razmerje v stališčih 2 proti 2, ne pa 3 proti 1. A za RTVS to ne velja.
Nedavno sem tako na poti v Ljubljano izvedel, da bodo na omizju, na katerega so me povabili, štirje levičarji, čeprav so mi obljubili drugače. Obrnil sem se domov.
Nekaj dni kasneje sem doživel nenavadno nadaljevanje zgodbe. V imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) sem bil povabljen na javno radijsko oddajo Toplovod. Skupaj s kolegom iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). Čeprav naj bi se pogovarjali o prihodnosti medijev, je bila prva polovica časa namenjena dokazovanju, kako slovenski mediji (ni)so pretežno levičarski. In razmerje? Zaradi publike, v kateri so sedeli praktično samo novinarji, se je pričakovano razmerje 1:1 spremenilo v 1:50.
Najprej so mi očitali, da novinarje delim na leve in desne in da to ni bistveno za kakovost novinarstva. Seveda bi za osnovne odgovore za vsakega od očitkov potreboval veliko več časa, kot sem ga dobil. Zato sploh nisem imel časa, da povedal, zakaj sploh imamo v državi dve novinarski društvi. Če bi namreč na voditeljevo vprašanja, zakaj imamo dve »novinarski partiji« odgovoril, bi namreč preprečil nadaljevanje debate o novinarstvu. Odgovor se namreč glasi: »Ni res, da imamo dve partiji. Imamo dve društvi. ZNP smo ustanovili novinarji sami, ker smo se tako demokratično odločili. DNS pa je ustanovila partija, komunisti. Tako društvo so potem desetletja imeli za svoj medijski podaljšek. Na to ustanovitev so v DNS še danes ponosni.«
Čeprav sem skušal biti v stališčih blažji in govoriti čim več o prihodnosti novinarstva, so moja stališča v publiki sprožala valove glasnega negodovanja. Prestrašili me seveda niso, a občutek je bil zoprn. En še tako glasen pes pač težko preglasi tolpo besnečih psov.
Zoprn občutek sem imel tudi, ker ne razumem, zakaj vabijo medse ljudi, ki jih potem izžvižgajo. Organizator namreč ni bila le RTVS, ampak tudi DNS. Tega pa nisem vedel. Mislil sem tudi, da bo to omizje, ko v zadnjem delu poslušalci postavljajo vprašanja, ne pa javna tribuna, ko so poslušalci aktivni sogovorniki ves čas srečanja.
Običajno se mi zdi levičarske novinarje prepričevati, da so levičarji, izguba časa. Tako so namreč prepričani v svojo nevtralno poročanje, da jim še taki dokazi ne pomagajo. Bralci so jim to že jasno pokazali, saj tiskane naklade slovenskih dnevnikov padajo veliko bolj kot tiste v sosednjih državah. A oni temu ne verjamemo, nekateri pa tudi nočejo verjeti. Zato uredniki vse tovrstne ankete skrivajo kot kača noge. Ali pa njihove rezultate ponarejajo.

Ob tvitu novinarskega kolega, ki me je pobaral, ali jih bom tudi o letu osorej prišel »spreobračat«, sem se seveda nasmejal. In odgovoril, da se drugo leto mogoče sploh videti ne bomo mogli več, saj bo takrat pol slovenskih novinarjev že na cesti. In tako sploh ne bo možnosti, da bi na okroglo mizo DNS in RTVS povabili pet levičarjev in enega demokrata, ki bi ustvarjal vtis pluralnosti.

Besedilo je bilo objavljeno konec novembra v tedniku Demokracija

13. december 2013

Mešetarjenje, tudi med pomladniki

Že tretjič zapored sem doživel glasovanje o novih članih Programskega sveta RTVS (PS RTVS) kot svojevrstno pomladno mešetarjenje.
Zato letos, v tretje, nisem niti nameraval kandidirati za člana PS RTVS. A potem sem na študijskem potovanju v Argentini dobil telefonski klic iz Slovenije - skupina državljanov me je tri dni pred iztekom roka hotela predlagati. Tako sem vendarle pristal.
Pomladne stranke se do tega odločanja obnašajo pišmeuhovsko. Pred glasovanjem se velikokrat niti ne dogovarjajo, zato je vse odločeno šele na sami seji odbora DZ za imenovanja. Mnoga imena, za katera se prej celo dogovorijo, pa zato izpadejo. Včasih samo zato, ker mora biti izvoljen kak nečak ali sorodnik kakega strica. Le redki iz te kvote se spoznajo na medijska razmerja in slovenske medije.Tako so v večini primerov v PS RTVS iz pomladnih kvot imenovani ljudje, ki spadajo med eno od naštetih vrst ljudi:
- na medij RTVS ne spoznajo kaj dosti,
- na sejah PS RTVS se ne oglašajo veliko,
- velikokrat na seje sploh ne pridejo,
- večkrat glasujejo v dogovoru s starimi partijskimi kadri s FDV,
- aktivno sodelujejo v PS RTVS le, ko gre za parcialne interese določene skupine ljudi (invalidi, avtorji, glasbeniki itd).
Rdeča nit vseh glasovanj je tudi ta, da poslanci nikoli ne obrazložijo, zakaj so nekoga potrdili, in zakaj drugega niso.
Pomadne stranke se lahko tolažijo le s tem, da je na levici pri izbiranju člqanov PS RTVS še veliko več nestrokovnosti. To dokazuje tudi zadnje glasovanje. Kar trikrat (da ne bo pomote napišemo še s številko - 3) so poslanci preštevali glasove. Vsakič je bil rezultat drugačen. V tretje gre rado - zato naj bi bilo tretje štetje pravilno, zatrjujejo v DZ. Meni je to sicer smešno, a kaj potem.

Dokler v PS RTVS ne bo parlamentarna večina imela točno za enega člana več ljudi kot opozicija, bo vse skupaj farsa medijskega pluralizma. Večino v PS RTVS ima že od 1990 vedno levica (z izjemo dveh let). Večina novinarjev in velika večina urednikov pa je blizu ali celo neposredno povezana s politično levico.

Pomladna politika, ki dobi n avolitvah v zadnjih 23 letih vedno okoli polovico glasov prebivalcev države, bi morala začeti zahtevati svojo polovico tudi v PS RTVS. Brez tega lahko na pluralnost v javni hiši, ki jo plačuje 2 milijona državljanov, čakamo še nadaljnih 20 let.

Zato bi DZ moral na glasovanju zavrniti predlog odbora, saj je nastal s političnim mešetarjenjem ljudi, ki o medijih ne vedo veliko.

11. december 2013

Argentino

Na Planetu Siol sem o Argentini
doslej objavil sedem člankov.
KLIKNI TUKAJ 
Ko se človek iz Argentinske Slovenije vrne domov, doživi kulturni šok. Slovenija pod Alpami je namreč v svoji civilizacijski stopnji v mnogih stvareh zaostala za Slovenijo, ki so jo ohranili v Argentini. Ključna razlika je v samozavesti in v delavnosti. 
V Sloveniji pod Alpami namreč samozavesti kronično primanjkuje, trdo delo pa ni več vsesplošna vrednota. Kaj več o tem kdaj drugič, ker je ravno samozavest ključna za razvoj vsake države.
Že pred odhodom sem bil nad slovensko skupnostjo navdušen. Vseeno pa sem potihem pričakoval, da vse skupaj mogoče idealiziram in bom nanjo gledal malo bolj realno. A sem bil kljub temu presenečen. Take življenjske moči in samozavesti vendarle nisem pričakoval.
Ob vrnitvi bi se rad najprej javno zahvalil vsem, ki so mi (nam) omogočili obisk prekrasne dežele pod Južnim križem. Gostitelji so nas nosili na rokah. Če bi začel naštevati vse ljudi, ki so pomagali pri izvedbi obiska zgodovinske četvorke v Buenos Airesu in Barilochah, bi bil seznam zelo dolg in gotovo bi koga izpustil. Naj zato omenim samo ženi velikega srca Alenko Prijatelj in Lučko Kralj Jerman, pri katerih smo spali. Kolegico pa sta gostili družini Oblak in Žužek. Njihovi prijatelji in sorodniki so nas vozili okoli na obiske prvih naseljencev, k točkam spomina, turističnim znemenitostim in na odlične pogostitve. Študijski obisk je v celoti organiziralo društvo Zedinjena Slovenija. Vsi, ki smo jih srečali, brez ene same izjeme, so nas sprejeli na moč prijazno. Odprto. Iskreno. Gostoljubno. 
Pa čeprav so argentinski Slovenci s strani nekaterih svojih gostov iz Slovenije zadnja leta slišali, kako so o izseljencih širili laži in trosili izključno negativne informacije povsem obrobnega pomena.
Bariloche

Moj obisk so s konkretno finančno pomočjo podprli tudi naslednji dobrotniki: Nova Slovenska zaveza, Olga Prijatelj Magister, Ognjišče, d.o.o., in ženino podjetje za izdelovanje rodovnikov ADAM.

HVALA VSEM!
PS:
Razmišljam, da bi se preimenoval. Da bi postal Argentino Mamić. Ali pa Tino Argentino Mamić. Pred leti, dokler to ni postalo modna muha, sem se podpisoval tudi s srednjim imenom. Krščen sem bil kot Tino Avguštin, zato Tino A. Mamić. Renato pa je ob vrnitvi napisal na Facebooku: 
"Smo ga že preimenovali. Se še spomnite, kako se je Tino včasih podpisoval Tino A. Mamić? No, sedaj končno vemo, kaj to pomeni: Tino Argentino Mamić :-)"