Mwoja besejda (tastara)

Nesrečni dogodek, posnetek spolnega odnosa v šoli in domnevni samomor pedagoškega delavca, je razkril anomalije slovenske demokracije.  Namesto, da bi se pristojni in odgovorni zganili, so se izgovarjali in nekateri celo odkrito lagali. Zgodilo pa se ni nič, razen pritiskov na medije in neznanega avtorja posnetka.  Ali in koliko so nekateri mediji prekoračili mejo dobrega okusa (mogoče tudi etičnega kodeksa), je seveda tehtno vprašanje, ki terja odgovor.  A še pomembnejše vprašanje je, kaj bo slovenska družba naredila, da se kaj podobnega ne bi ponovilo. Zaradi neprimerne reakcije, relativiziranja in dovoljevanja širjenja laži, bi se morali opravičiti mnogi udeleženci soočenj. Pristojna ministrica pa bi zaradi nereagiranja in objektivne odgovornosti, da so mediji razgalili škandalozno obnašanje šolnikov, morala odstopiti. Naj spomnimo še na primer, ko je dijak bil kaznovan na sodišču zato, ker je znance opozoril na pornografsko fotografijo svoje učiteljice, ki je bila javno o

Več kot 1000 glasov pomeni za Čavence in zame veliko zavezo za prihodnost. Iskrena hvala.  Čeprav je bilo glasov manj, kot smo pričakovali, je to vendarle jasen signal ljudi, da si želijo sprememb; predvsem pa obračun s korupcijo. Vaše zaupanje nam je v čast in ponos. Ti glasovi za nas pomenijo zavezo za prihodnost, zato se Vam ne bomo izneverili. V novem občinskem svetu bo Marija Trošt podpirala vse dobre projekte in zavračala vse slabe. Ne glede na to, kdo bo predlog podal. To držo Čaven obljublja od začetka. Nadaljevali bomo tudi z Večeri pod Čavnom in z drugimi dejavnosti. Vse v želji, da (p)ostanemo ponosni ljudje pod Čavnom. Ne pozabimo, skupaj smo močnejši! Tino Mamić

Od nedelje je na slovenskem političnem nebu nova politična opcija, ki bo imela v ajdovskem občinskem svetu enega predstavnika. Lista Čaven. Na volitvah ji je samo nekaj deset glasov zmanjkalo do drugega mesta. Županska kandidatura ni uspela. Dobil sem najmanj polovico manj od pričakovanega, dobrih 1000 glasov, tretje mesto. To je poraz. Naj nanizam nekaj okoliščin tega rezultata. 1.  Težka komunikacija lokalnih pomladnih voditeljev je glavna ovira za nadaljni razvoj. V tem trenutku bi se morali sestati in se odločiti o skupni strategiji pred drugim krogom: koga podpreti ali kako se izjasniti pred končno odločitvijo. Žal pa nimam upanja, da bi se to lahko zgodilo. 2. Pomladne sile bi skupaj z lahkoto spravile vsaj v drugi krog skupnega kandidata. Grdo govorjenje o Čavnu s strani nekaterih posameznikov iz vseh treh pomladnih strank gotovo ni aktiviralo volivcev... 3. Nizka volivna udeležba, samo eno soočenje in finančno bogata kampanja največje konkurence. 4. Upad podpore SDS zarad

Komentar iz Časnika.si na dan združitve Primorske z matico Slovenijo Ko sem danes zjutraj izobešal zastavo na hiši, sem rekel, da moram to, kar se mi mota po glavi že več dni, dati na papir. Na ekran, pravzaprav. O tridnevju, Primorcih in takoimenovanih borcih. Sobota - manifestacija italijanstva Bila je sobota, prvi dan. Na Primorsko je prišel papež. Želel sem si iti, a sem se na koncu premislil. S par prijatelji smo namreč menili, da bo to še ena manifestacija italijanstva, kjer Slovenci ne bodo niti omenjeni. Imeli smo prav. Vse je bilo v italijanščini, kar je po svoje logično, saj je to bila komemoracija v organizaciji italijanskega vojaškega vikariata. Če bi prišel v goste goriški nadškofiji, bi Slovenci bili vsaj omenjeni. Na kratko, da ne bo pomote.  Tata mi je po vrnitvi iz Redipulje sume potrdil - papeža ni niti videl, ker so dobili take sedeže, ne v brošuri ne v programu pa ni bilo nobene slovenske besede. Razen "Redipuglia", ki je izvirno slovenska bese

PRAVA STVAR, KORAK NAPREJ   Pred našo dolino pod Čavnom in okolico, ki se povezuje z Ajdovščino, je zelo  pomembna odločitev . 5. oktobra bomo odločali, kdo bo vodil občino, ki je zašla v velike težave. Propad velikih podjetij, porast nezaposlenosti, zlasti med mladimi, razraščanje malodušja in brezperspektivnosti so žalostne teme o katerih neradi govorimo. Vendar bomo na volitvah dobili priložnost, da tudi s svojim glasom  razmere odločno spremenimo . Sedanja občinska oblast na čelu z županom se je z zgrešeno politiko investicij brez vizije, tajkunskimi povezavami in birokratskimi ovirami zapletla v klopčič samozadostnosti in netenja sporov. Nekatera naša najboljša zasebna podjetja, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, odhajajo v sosednje občine ali celo v tujino. Vsi čutimo, da je vzdušje v Ajdovščini slabo. A še je čas, da se izognemo katastrofi. Čas je za pogumen korak naprej, v drugo smer, kjer bo priložnost dobila  mlajša generacija poštenih in zagnanih ljudi , ki se ni

PREDSTAVITEV KNJIGE »PROTESTANTINO, KOLUMNE IZPOD ČAVNA« Mestna knjižnica Izola  vabi na  predstavitev knjige »Protestantino ,  kolumne izpod Čavna«  avtorja  Tina Mamića .  V knjigi so zbrane kolumne in drugi zapisi, ki jih je avtor, publicist in zgodovinar  Tino Mamić , objavil v različnih časopisih in se v glavnem vrtijo okoli vsakdanjih konkretnih problemov današnjega človeka. Avtor namreč brez dlake na jeziku izraža svoja stališča, tudi glede dogajanj v Cerkvi. Kot demokrat je kritičen do oblasti in dogajanja v družbi,ter popolnoma netoleranten do odnosa, ki ga imajo veliki sistemi (banke, občina,šola, …) do malega človeka. Predstavitev knjige bo v  čitalnici Mestne knjižnice Izola  v  petek, 12. septembra  2014, ob  19. uri.   Z avtorjem se bo pogovarjal  Slavko Samotorčan .  Vstop je prost.

Protestantino je knjiga duhovitih in pronicljivih kolumen. Gre za izbor najbolj odmevnih komentarjev iz različnih slovenskih medijev (Bonbon, Primorske novice, Demokracija, Ampak…). Ena kolumna za pokušino: KLIK · PROTESTANTINO, kolumne izpod Čavna · Wajdušna 2014 · založba Adam · 24x17 cm, broširana, 184 strani · 15 evrov (poštnina je že vključena v ceno) · naročila: adam.mamic@gmail.com, tel. 05-639-42-69 O knjigi so zapisali: "Njegova značilnost je neuklonljiva drža, ki ga je oblikovala v nepreračunljivega intelektualca, človeka, ki ob krivici in laži ni tiho."                                                  dr. Jože Možina, režiser in novinar TV Slovenija "V času 'tekoče družbe, tekočih, izmuzljivih, nedorečenih, lažnih in polresničnih odnosov' nam Tino Mamić ponuja trdna in varna sidrišča, oprijemljive odnose in jasne misli, saj se nikdar ne spreneveda in nikdar ne laže, to je pa tudi vse, k

Šrotov prevzem medija ni nič posebej presenetljivega, saj so njegovi apetiti do medijev vidni že leta. Spomnimo se, kako so pred leti uredniki Dela hodili na sestanke k Šrotu. Problem vseh slovenskih medijev so lastniki, ki so v veliki večini primerov tesno povezani s politično levico. Strici iz ozadja zato že leta nasprotujejo prodaji medijev in jim je vseeno, če bodo zaradi tega propadli. Tino Mamić, predsednik ZNP To je bil moj odgovor na vprašanje STA glede Šrotovega prevzema medijske hiše.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) protestira zaradi kandidature Alenke Bratušek za komisarko Evropske komisije Odprto pismo predsedniku Evropske komisije g. Jeanu-Claudu Junckerju Spoštovani gospod predsednik, Združenje novinarjev in publicistov iz Slovenije je ogorčeno zaradi kandidature predsednice slovenske vlade gospe Alenke Bratušek za komisarko Evropske komisije, zato Vas pozivamo, da je ne imenujete na ta položaj. Gospa Alenka Bratušek je predlagala kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča zaradi fotografiranja prejete čestitke na njenem mobilnem telefonu v času, ko je bila v parlamentu potrjena za predsednico Vlade Republike Slovenije. Božič je nato posnetek objavil na svojem portalu Podlupo.net z ugotovitvijo, da je predsednici vlade znani slovenski gospodarstvenik čestital že dvajset minut pred izvolitvijo. Zatem je fotoreporterja na predlog izvoljene predsednice vlade zaslišala policija, državno tožilstvo pa je zoper njega vložilo obtožbo

Pred leti sem napisal gloso, v kateri sem napovedal, kar se danes uresničuje. Dušan Černigoj, ki je ravnokar prišel iz zapora zaradi podkupovanja pri gradnji letalskega stolpa na Brniku, razmišlja o nastopu na lokalnih volitvah. Gloso zato še enkrat objavljam tule.  Slovenija je po dobrih 100 letih ponovno doživela uprizoritev drame Kralj na Betajnovi. A tokrat gre za reality-show Dušana Črnigoja, kralja na Ajdovskem. Kot se kralju spodobi, ima tudi kralj Dušan življenjepisca, ki mu pripisuje neverjetne lastnosti. Spletne strani Državnega sveta tako pri(h)vatizacijo Primorja opisujejo, kot da je Črnigoj s tovariši »vzel usodo podjetja v svoje roke, kar bo zagotovo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju podjetja« . Ta človek, ki ga uradne strani slovenskega parlamenta imenujejo »mladostni žar uspešnega, samozavestnega in izkušenega inženirja« , zasluži 108 slovenskih minimalnih plač. Ali če povem bolj plastično: njegova mesečna plača znaša 65 tisoč evrov bruto, kar je toliko, kot zasluži

Izjava za javnost Jasno besedo Viktorja Blažiča bomo pogrešali. Seveda ostaja z nami njegova podoba, lik pokončnega človeka, ki si ga lahko še naprej postavljamo za zgled. Vedel je, kaj je prav. A to je tudi glasno in lepo povedal. Takih pa med novinarji in publicisti ni ravno veliko. Nepredstavljivo za današnje čase je tudi, da človek dobi  dve leti zapora zaradi enega članka, ki je bil objavljen v tujini in dveh, ki sploh nista bila objavljena. Naslov članka, ki je bil objavljen v tržaškem Zalivu, se je glasil »Ustvarjanje je svoboda«. In Blažič svobode nikdar ni prodal. Zato so mu jo vzeli. Ne zapor ne cenzura pa ga nista premagala. Kaj šele načrtovan medijski molk. Zato je Viktor, kot pove tudi njegovo ime, zmagovalec. Tega nam niti dirigirani mediji ne morejo odvzeti. V imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki se je skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom in Zavodom za oživitev civilne družbe danes v Ljubljani poklonilo spominu umrlega Viktorja Blažiča, izrekamo

Umrl je Jurij Gustinčič. Naj počiva v miru. Ker pa so me z Večera so me prosili, da v imenu ZNP kaj povem o pokojniku, se moram oglasiti. RTVS je umrlemu namenila ogromno pozornosti. Več ur. Brez vsake kritičnosti. Kot da bi ne bi šlo za novinarja, ki je izšel iz režima in soustvarjal režimske medije. To so dejstva. Razumem, da novinarji v takih trenutkih ne bodo pisali o Gustinčičevem sodelovanju z Udbo. Ne razumem pa, da toliko medijskega prostora namenijo izključno hagiografiji svojega nekdanjega kolega in učitelja. In to celo za denar davkoplačevalcev.

Žurnal je propadel čez noč, čeprav ne nepričakovano. V slovenski medijski prostor je vnesel konkurenco v boju za oglasni prostor, nagovarjal pa je skoraj natanko iste bralce kot drugi slovenski dnevniki. Imel je enako uredniško politiko kot drugi, razlika je bila le v formi. Žal jim ni uspelo.  Nelogično pa je, da v uredniški politiki niso nikoli skušali enako se oddaljiti od obeh političnih polov, kar je v tem trenutku gotovo medijska tržna niša. To dokazuje več medijev - večinoma resda kratkotrajno, saj strici iz ozadja vsako tovrstno pobudo zadušijo. Nelogično je tudi, da je tuji lastnik tesno povezan s Cerkvijo, medtem ko v Sloveniji in na Hrvaškem proizvaja medijske vsebine z vsebino, ki je pogosto sovražna ali nasprotna do kristjanov. Skratka: škoda. Škoda zaradi samega projekta in škoda zaradi izgubljenih priložnosti.

Čeprav je od ponovne zavrnitve Kocjančičeve nagrade Mialnu Gregoriču minilo že poldrugo leto, pa tri istrske občine še vedno niso naredile ničesar. Kljub obljubam. In kljub množičnim protestom primorskih intelektualcev. Da bi bilo ljudem jasno, zakaj blokada, ponovno objavljamo intervju z Gregoričem iz predlanskega poletja. Politični ciklon v Istri   Milan Gregorič (71) je živel je v treh režimih in štirih državah, na prostoru, kjer se je meja premikala in določala ljudi. V prelomnih časih, ko je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške izbruhnila vojna, je začel opozarjati na italijansko politiko in apetite nekaterih, ki so v balkanski krizi iskali svojo priložnost. Svoje članke je zbral v treh knjigah, te dni nastaja četrta. V tem gradivu so predstavniki italijanske manjšine v Izoli videli vzrok, da so blokirali odločitev komisije, da mu podeli Kocjančičevo nagrado.  *Kdaj ste se začeli pisati? “Italija je v Istri pridobila že okoli 22.000 državljanov, 4000 v Sloveniji,” je

Ob svetovnem dnevu svobode tiska lahko v Sloveniji z žalostjo ugotavljamo, da je medijska svoboda v državi v zadnjih dvajsetih letih nazadovala.  Pritiski na novinarje postajajo v zadnjih letih močnejši  tudi zaradi gospodarske krize. Veliko je primerov, ko medijska hiša  zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi  svojega svetovnega nazora. Samocenzura se zato še povečuje, zato  potrebe po cenzuri niti ni več. Slovenska zakonodaja je ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke, pa čeprav gre za javne osebnosti. A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razalgajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja. V oči bode primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije. Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker. Tako kot se je to dogajalo pred pa

Na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA) glede prihodnosti stranke SDS po pravnomočni obtožbi Janeza Janše na dve leti zapora, sem včeraj izjavil: Danes je najbolj pogosto vprašanje, ki ga posebej radi vzrajno ponavljajo nekateri novinarji, ali je to konec z Janšo kot politikom. A vprašani vsi po vrsti odgovarjajo, da ne. To, kar si želijo mnogi politični botri in celo nekateri desnosredinski politiki - da bi se moč SDS zmanjšala - se ne bo zgodilo.  SDS je programska stranka, ki bi jo zamajal kvečjemu izstop Janše in nov lider, ki bi spremenil program. V tem trenutku ima SDS precej ljudi, ki lahko brez težav nadaljujejo delo JJ. Mogoče bo politični levici kmalu celo žal, da je do obsodbe prišlo, saj lahko SDS pod vodstvom Milana Zvera dobi še več glasov. Moramo vedeti, da tako strokovna kot politična javnost pri nas in v tujini, čaka na dokončno sodbo, kjer ne bo ljudi, povezanih z nekdanjim režimom. Zato je danes pomembnejše vprašanje, kdo se bo zadnji smejal. Tino

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju. Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev. Izjava goriških in vipavskih razumnikov zaradi vsakole

Pred dnevi je odstopila odgovorna urednica Primorskih novic (PN). Direktor sedaj išče naslednika. Ker ne verjamem v pravljice, med katere spada tudi iskanje kadrov za urednike medijev z javnimi razpisi, bom vse povedal javno. Pripravljen sem Primorske novice potegniti iz večletnega padanja naklade in ustvariti obrat, dvig naklade časnika. Pripravljen sem prevzeti mesto odgovornega urednika PN in se hkrati zavezati, da v enem letu povečam število prodanih izvodov PN. To sem enkrat že naredil, leta 2006. Kot odgovorni urednik sem v pol leta dvignil prodajo za 2%, učinkovitost zaposlenih za 10%, obseg časopisa pa za 20%. Kljub bolniškim odstonostim, ki so porasle za neverjetnih 100%. A ne le to, zaradi zamenjave uredniške politike je bilo v pol leta manj odpovedi kot je prstov ene roke. Moja ekipa je ustvarjala časnik, ki ga je kupilo skoraj še enkrat toliko ljudi kot časnik kupuje danes. Moja naslednica, ki je nedavno odstopila, je časnik pripeljala na rob preživetja. Prekinila je tud

Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča. Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo. Presenečen  Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna. Povsem resno Ideje, ki