31. marec 2014

Protest zoper cenzuro na Planet TV

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) protestiramo zoper cenzorski poseg, ki se je zgodil dne 30.3. na Planet TV, ko je vodstvo tega medija v zadnjem hipu umaknilo s sporeda dokumentarno oddajoMaske demokracije. To se je zgodilo potem, ko se je predstavnik večinskega lastnika te medijske hiše, tj. grške korporacije Antenna Group, sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi umik omenjene oddaje zahteval direktor te korporacije za jugovzhodno Evropo.

Na ta način lahko upravičeno sklepamo, da se je prepoved predvajanjeMaske demokracije oddaje zgodila na podlagi pritiska s strani slovenske vlade. Oddaja namreč na kritičen način prikazuje slovensko tranzicijo ter vlogo trenutnih oblasti v njej. Nadaljuje se torej nesprejemljiva praksa poskusov utišanja kritičnih glasov v slovenskem medijskem prostoru povsod tam, kjer ima vladajoča politika na voljo bodisi neposredne bodisi posredne vzvode za izvajanje cenzure.

Kot kaže, so temu pritisku podlegli tudi lastniki in vodstvo Planet TV. Že pred omenjeno prepovedjo je prišlo do posegov v uredniško zasedbo, saj je bil odpuščen eden izmed urednikov Uroš Urbanija, napovedujejo pa se še nove kadrovske čistke. Takšno početje, ki je očitno politično motivirano, predstavlja grobo kršitev evropskih standardov zagotavljanja medijske svobode. Zato lastnike in vodstvo Planet TV odločno pozivamo, da nemudoma preneha s kadrovskimi čistkami in cenzorskimi posegi v uredniško politiko tega medija. 

Del slovenske javnosti je prihod novega televizijskega medija sprejel zelo naklonjeno, kot dobrodošlo dopolnilo nepluralnemu slovenskemu medijskemu prostoru. Z ravnanji kot je slednje, pa Planet TV izgublja kredibilnost ter s tem tudi gledalce. Oboje pa vodi v propad tega medija.

Upravni odbor ZNP

18. marec 2014

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav.

Politični pritiski in politično usmerjanje mnogih novinarjev v večini dnevno-informativnih medijev so se leta 2013 okrepili. Več deset novinarjev je moralo dati odpoved in s svojim medijem podpisati zgolj pogodbo o sodelovanju, kar je  precej poslabšalo njihov gmotni položaj. V prihodnjih mesecih se obeta ista pot še več desetim novinarjem. Precej novinarjev, ki so doslej formalno imeli status honorarnega sodelavca, dejansko pa so opravljali delo kot redno zaposleni, je bilo odpuščenih. V večini medijskih hiš so zmanjšali tudi plače, kar je posebej boleče za mlajše novinarje, za starejše in urednike pa bistveno manj.

Zaskrbljujoče je, da se je več zamenjav urednikov in premestitev novinarjev zgodilo takoj po nastopu nove vlade Alenke Bratušek. Zato je ZNP pozval lastnike medijev - med temi je tudi država - naj dopustijo, da se slovenski medijski prostor razvija v smer široke pluralne  ponudbe, saj je ker to eden od garantov za svobodno in demokratično družbo ter ne nazadnje tudi za gospodarski razvoj države.

Naj navedemo nekaj primerov kršenja medijske svobode in (ne)posrednih pritiskov politike na medije.

Časopisna hiša Finance je vrgla na cesto novinarja, ki je največkrat raziskoval sporne posle družine Zorana Jankovića, ljubljanskega župana in zamrznjenega predsednika Pozitivne Slovenije. Zaradi njegovega pisanja je Janković tožil Finance, njegov sin Jure Janković pa je novinarju pred časom grozil celo s smrtjo.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je sprožila kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča zaradi fotografiranja njene čestitke na mobilnem telefonu v času, ko je bila v parlamentu potrjena za predsednico vlade (čestital ji je vidni gospodarstvenik). V hramu demokracije in simbolu svobode je po vladni razlagi dovoljeno samo fotografiranje od daleč, ki ni niti točno določeno. Zoper Božiča, ki je moral zaradi nevzdržnih delovnih pogojev v slovenskem medijskem prostoru službo poiskati v Veliki Britaniji, je že napisan obtožni predlog, sojenje pa se bo začelo naslednji mesec.

Podobno je kazenski pregon sprožil tudi obrambni minister Roman Jakič, ker je revija Reporter ob njegovi izvolitvi objavila sporočilo na njegovi e-pošti, na kateri mu je nekdanji strankarski kolega iz stranke Zares predlagal čistko na obrambnem ministrstvu s konkretnimi kadrovskimi predlogi. Ker avtor fotografije ni znan, je podal predlog za kazenski pregon neznanega storilca, revijo Reporter pa kazensko in odškodninsko toži. Ko se je Jakič sam znašel v kriminalistični preiskavi zaradi zlorabe uradnega položaja, pa je sprožil kazenski postopek zoper policijski vir, ki je novinarje obvestil o hišni preiskavi. Policisti pa so zasliševali novinarko Damjano Žišt, ki je bila na kraju preiskave pred policisti.

Spletni portal Planet.Siol.net, ki je v lasti državnega podjetja Telekom Slovenije, je objavil politično analizo lobista, nekdanjega poslanca LDS in po navedbah nekaterih medijev svetovalca v predvolilnem štabu PS Mileta Šetinca. Ob tem je odgovorni urednik portala Uroš Urbas pod kolumno zapisal pojasnilo in navedel, da so Šetinca med gostujoča peresa povabili, ker je uredništvo od krogov blizu vladi deležno ponavljajočih se očitkov, da ne razumejo prizadevanj, naporov in dosežkov zdajšnje vlade. To pomeni, da skuša vlada preko svojih ljudi vplivati na uredniško politiko portala in si zagotoviti, da bo portal pisal tako, kot sama meni, da bi moral. Neposredno po zamenjavi oblasti je bil odstavljen tudi urednik notranjepolitične redakcije.

Nacionalna RTV hiša je ukinila zelo gledano oddajo Pogledi Slovenije neposredno zatem, ko  so v oddaji razkrili, da je pri prodaji Mercatorja sodelovala tudi premierka Bratuškova. Oddajo so nadomestili s skromnejšo oddajo Tarča, ki sooča bistveno manj različnih mnenj. Pomanjkanje pluralnosti na nacionalni TV je tudi sicer čedalje pogosta praksa, zaradi česar javna RTV izgublja verodostojnost, vabljeni razpravljavci pa jo pogostokrat bojkotirajo.

ZNP opozarja tudi na primer tednika Demokracija, ki je v delni lasti največje opozicijske stranke. Zaradi objave informacije o sporni komunikaciji med sodnikom in novinarjem ter glave sporočila, iz katerega sta razvidna zgolj njunega elektronskega komuniciranja, je inšpektor za varstvo osebnih podatkov, po pritožbi pa še sodnica izdajatelja revije, odgovornega urednika in novinarko oglobila na 11.600 evrov kazni. ZNP opozarja, da lahko astronomska kazen resno ogrozi obstoj tega tednika, zato takšno odločitev razume kot maščevanje opozicijskemu tisku ter napad na svobodo in pluralnost tiska.

Opozarjamo še na primer novinarja Dela Boruta Tavčarja, ki je bil zaradi kritičnega zapisa zoper Zorana Jankovića, ljubljanskega župana in donedavnega predsednika največje vladne stranke Pozitivne Slovenije, denarno kaznovan. Zaradi zapisa ga je kazensko preganjalo državno tožilstvo. V zadnjih mesecih pa potekata kazenska postopka zoper lastnika portala Politikis Dejana Kaloha in novinarko Dela Anuško Delić, ker naj bi v svojih medijih objavljala informacije z oznako stroge zaupnosti. ZNP smatra, da gre tudi v omenjenih postopkih za napad na svobodo tiska ter da imajo novinarji ustavno pravico, da obveščajo javnost o vseh spornih postopkih, pa četudi gre za strogo zaupne informacije.

Mnogi člani ZNP so stalno ne le pod pritiskom politike, ampak tudi nekaterih medijev. Ko je eden od članov ZNP pred leti dobil pismo, v katerem so mu grozili s smrtjo, policija zadeve še obravnavati ni hotela, ker naj ne bi bilo resno.

Upravni odbor ZNP
Tino Mamić, predsednik ZNP

13. marec 2014

Peterokraka na škofijski gimnaziji

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti.
Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC).
Odmev vodstva Zavoda sv. Stanislava 


"Nepoznavanje zgodovine na Škofijski klasični gimnaziji?

Na ŠKG obsojamo vsakršno poveličevanje totalitarizmov in sleherno ideološko manipulacijo

V prejšnji številki Demokracije je bila objavljena kolumna Tina Mamića o nepoznavanju zgodovine, 

zaradi katerega naj bi na Škofijski klasični gimnaziji dopuščali poveličevanje minulega totalitarnega 

režima. Čeprav sem kolumnistu osebno podrobno pojasnil ozadje spornih dogodkov, je objavil 

prispevek, v katerem navaja niz polresnic oz. so dejstva zavestno iztrgana iz konteksta.

Na Škofijski klasični gimnaziji kategorično obsojamo vsakršno poveličevanje totalitarizmov in 

njihovih simbolov ter se živo zavedamo krvave in tragične zgodovine, ki jo je doživljal naš zavod ob 

koncu druge svetovne vojne. Zato obžalujemo opisani dogodek z rusko kučmo in se opravičujemo 

vsem, ki jih je prizadel. Sporna kučma je tako kot kučma z dvoglavim carskim orlom del zbirke 

rekvizitov, ki predstavljajo rusko zgodovino in kulturo. Profesor ju pokaže pri pouku kot simbola dveh 

nasprotujočih si sistemov v ruski zgodovini in ob tem posebej poudari krivice totalitarnih sistemov. 

Ker je imel profesor ruščine na informativnih dnevih druge zadolžitve, je dijakom dal na razpolago 

škatlo z rekviziti in tako se je nehote kučma pri eni predstavitvi znašla na dijakinjini glavi.

Tudi ko gre za pogrevanje očitkov o partizanskih pesmih, je dogodek izpred več kot enega leta 

povsem iztrgan iz konteksta. Pisec ni pojasnil, da je na lanskem razrednem pevskem festivalu, 

ki je potekal pod naslovom Kontrasti, en razred za svoj nastop uporabil eno partizansko in eno 

domobransko pesem, v spremnem besedilu pa izrazil bolečino zaradi razdeljenosti našega naroda. 

Drug razred pa je zapel partizansko pesem, odvrgel na tla totalitarne simbole in zapel miroljubno 

pesem. V nobenem primeru ni šlo za poveličevanje totalitarizma, ampak za močno sporočilo 

bolečine, ki so ga mladi izrazili zaradi narodove razdeljenosti.

Prav tako ni res, da na naši gimnaziji posvečamo zborovskemu petju več ur kot pouku zgodovine. 

Zgodovina je obvezna za vse dijake vsa štiri leta po dve uri na teden, petje pa le v prvem letniku 

enkrat tedensko po dve uri. Tudi učni načrt zgodovine smo prilagodili tako, da dijaki zgodovino 20. 

stoletja obravnavajo že v tretjem in ne šele v četrtem letniku, ko zaradi pomanjkanja časa sodobna 

zgodovina pogosto ne dobi ustreznega mesta. Poleg tega vsako leto organiziramo romanje dijakov 

in učiteljev v Kočevski Rog, kjer podoživljamo križev pot številnih mučencev. Romanje začnemo v 

zavodski cerkvi, kjer po maši beremo pričevanja zapornikov, tako da se dijaki lahko poistovetijo s 

svojimi vrstniki, ki so jih po nedolžnem poslali v smrt. Tudi mozaik p. Marka Rupnika v cerkvi spominja 

na ta tragični dogodek. Gotovo bi se dalo narediti še kaj in bomo to v prihodnje tudi storili. Ker 

bo naslednje leto 70. obletnica koncentracijskega taborišča, že razmišljamo, katere dejavnosti bi 

umestili v naš redni program, da bi dijaki doumeli tragične dogodke. Prva med njimi bo okrogla miza 

o totalitarizmih prihodnji teden.


dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava

Odgovor avtorja, ki je bil poslan tudi na tednik Demokracija


Prispevek o tem, kako je dijakinja ljubljanske Škofijske klasične gimnazije na dnevu odprtih vrat nosila kučmo z rdečo zvezdo, je zelo vznemirila vodstvo Zavoda sv. Stanislava. Očitno je zadeva res pereča.
Že leta in leta poslušam starše dijakov, ki govorijo, da na ŠKG manjka vzgoja za slovenstvo in za
krščanstvo. Zaradi kritik, da ne vedo veliko o zgodovini, je vodstvo celo premaknilo novejšo zgodovino iz 4. v 3. letnik, saj so sicer o osamosvojitvi govorili v junijskih dneh pred maturo. Sprememba govori o tem, da se vodstvo problema zaveda, kar je seveda pohvalno.
V »Mojem pogledu« sem opozoril samo na dva dogodka, ki pokažeta odnos do lastne zgodovine na ŠKG.
Ne gre toliko za zvezdo. Bolj gre za to da ni tega nihče opazil.
Ne gre za partizansko pesem. Gre za to, da tega pred nastopom nihče ni opazil, ampak je to zmotilo šele starše, ki so to poslušali.
Si predstavljate, da bi na tem istem nastopu postavili skupino, ki bi prepevala Zdravljico in vihtela slovensko trobojnico, kot protiutež pa imela skupino, ki bi v srbščini pela Hejslovane? Gre pač za dve skupini ljudi, ki različno gledata na svojo preteklost.
Seveda se to ne bi moglo zgoditi. Vsi bi namreč ugovarjali in rekli, Srbi so napadli Slovenijo, Slovenci pa smo se samo branili. Če te nekdo napade, je agresor in ga ne moreš izenačiti s tistim, ki se brani.
Povsem ista zadeva je bila v času druge svetovne vojne. Krivda za bratomorno vojno je povsem jasna. Partizani so zanetili, širili in spodbujali bratomorno vojno. Vaške straže so se samo branile. Tudi domobranci niso imeli druge izbire kot je bila ta. Žal.
A ta dva dogodka, partizanske pesmi in neopažena rdeča peterokraka, odpirata še mnoga druga vprašanja, ki jih mnogi katoliški intelektualci že leta postavljajo. Kje v slovenski družbi opazimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz katoliških gimnazij? Le redki namreč postanejo politiki, novinarji, okoljski aktivisti ali pisci pisem bralcev. Na podlagi mnogih pogovorov s starši se mi zdi, da cerkvene gimnazije premalo truda posvečajo vzgoji za slovenstvo in krščanstvo. Zgodovina je samo del učne snovi, ne pa identitete. Na ŠKG še mladinskega verouka nimajo. Je pa zborovsko petje postalo del identitete ŠKG. Petje je obvezno, družbena in krščanska vzgoja pa je na ravni krožka.
Direktor Globokar trdi, da očitki staršev, ki sem jih za njimi ponovil, da dijaki več časa posvetijo zborom kot zgodovini, niso resnični. Da bi vsaj to bilo res! Če hoče prepričati starše v to, pa naj svoje trditve dokaže s številkami. Ali povprečni dijak porabi v štirih letih več ur za pevski zbor ali za predavanja in študij zgodovine? Veliko pa pove podatek, da so imeli dijaki vsak dan tik pred maturo obvezne pevske vaje.
Ko se je gradila Vipava, smo zbirali glavarino. Precej denarja je to bilo. Podobno je bilo tudi po drugih škofijah. Škofje so nam govorili, da so to šole, ki bodo vzgajale pokončne kristjane in Slovence.
Ali sedaj mi, ki smo to financirali in še danes financiramo (kot sem že dejal, sem v kolumni povedal mnenje mnogih staršev dijakov ŠKG), nimamo pravice niti glasno povedati svojega mnenja? Ali ima vodstvo ŠKG zato pravico, da z informacijami manipulira in celo žali? Ali se ne bi raje vprašali, kako doseči, da bi maturanti katoliških gimnazij postali bolj aktivni kristjani in državljani?
Tino Mamić, Koper

10. marec 2014

Filip Terčelj - nova spoznanja

Več člankov o Filipu Terčelju je na voljo tukajle: KLIK

Simpozij o Filipu Terčelju bo v soboto 22. 3. 2014, v Domu krajanov v Ajdovščini ob 15. uri. Ob 18.30 bo maša v šturski župnijski cerkvi. 
Sodelujejo: 
·       dr. Primož Krečič, postulator: Biografija Filipa Terčelja in razlogi za začetek postopka za beatifikacijo.
·       Tino Mamić: Terčeljev rodovnik 
·       mag. Renato Podbersič: Filip Terčelj in njegov čas v luči vatikanskih arhivov
·       dr. France Dolinar, Delovanje Filipa Terčelja  v Ljubljani 1934 - 1946.
·       dr. Janez Juhant, Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani
·       mag. Bogdan Vidmar: Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne na območju Davče in Sorice.
·       Marija Gasser: Vasi pod Ratitovcem pred in po letu 1945

Vabi: Terčeljev odbor