29. april 2014

Moč SDS se ne bo zmanjšala

Na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA) glede prihodnosti stranke SDS po pravnomočni obtožbi Janeza Janše na dve leti zapora, sem včeraj izjavil:

Danes je najbolj pogosto vprašanje, ki ga posebej radi vzrajno ponavljajo nekateri novinarji, ali je to konec z Janšo kot politikom. A vprašani vsi po vrsti odgovarjajo, da ne. To, kar si želijo mnogi politični botri in celo nekateri desnosredinski politiki - da bi se moč SDS zmanjšala - se ne bo zgodilo. 
SDS je programska stranka, ki bi jo zamajal kvečjemu izstop Janše in nov lider, ki bi spremenil program. V tem trenutku ima SDS precej ljudi, ki lahko brez težav nadaljujejo delo JJ.
Mogoče bo politični levici kmalu celo žal, da je do obsodbe prišlo, saj lahko SDS pod vodstvom Milana Zvera dobi še več glasov. Moramo vedeti, da tako strokovna kot politična javnost pri nas in v tujini, čaka na dokončno sodbo, kjer ne bo ljudi, povezanih z nekdanjim režimom. Zato je danes pomembnejše vprašanje, kdo se bo zadnji smejal.
Tino Mamić, zgodovinar in novinar

17. april 2014

KOMU JE POTREBNA ŽALJIVA IDEOLOŠKA PROVOKACIJA?

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI
Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju.
Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev.
Izjava goriških in vipavskih razumnikov zaradi vsakoletnega
obnavljanja napisa NAŠ TITO na Sabotinu nad Gorico, ki je
bila objavljena 16. aprila 2014. Napis obnavljajo aktivisti Zveze
borcev in stranke SD. Mediji so izjavo v veliki meri ignorirali ali
minorizirali, kar pove vse o stališču večine slovenskih medijev do
diktatorja Josipa Broza Tita. Več o napisu: KLIKNI
Podpisani državljanke in državljani, ki javno delujemo v goriškem in primorskem prostoru, ogorčeni protestiramo proti vsakršnemu propagiranju totalitarizmov in njihovih vodij!  Poveličevanje komunističnega  diktatorja Josipa Broza Tita, nosilca režima, zaradi katerega so bili ubiti in preganjani stotisoči, je nemoralno in nesočutno dejanje, ki nas izriva iz evropskega civilizacijskega kroga. Provokacija, ki se napoveduje, pomeni hkrati žalitev žrtev in prizadejanje novih bolečin svojcem ter vsem, ki so trpeli zaradi komunizma. Komu je potrebna ta ideološka grobost, ki razdvaja že tako razrahljano sožitje v slovenski naciji? 
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji razsodbi v primeru poimenovanja Titove ceste v Ljubljani (3. 10. 2011) zapisalo: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno.«
Postavitev napisa TITO na Sabotinu je v nasprotju z duhom te razsodbe, prav tako pa je v nasprotju z duhom slovenske ustave in vrednotami civilizirane demokratične Evrope.
Nasproti sabotinskega napisa je enak napis
tudi nad Renčami. Postavili so ga na kraju,
zamolčanih grobišč civilistov, ki so jih pobili
partizani. Več: KLIKNI
Postavitev napisa v čast dosmrtnemu diktatorju nedemokratičnega in totalitarnega režima je nerazumna. Tu ne gre za različna mnenja o zgodovinski vlogi diktatorja Tita, ki so v svobodni družbi povsem normalna. Tu gre za enostransko nasilno prilaščanje javnega prostora in grob poseg v naravo z namenom, da se povzdiguje diktatorja, čigar režim je pri številnih sodržavljanih povzročil strahovito trpljenje. Takšno dejanje lahko razumemo zgolj kot obliko simbolnega nasilja in ustrahovanja tistih, ki so na obeh straneh meje trpeli  zaradi komunističnega terorja.
Gre za nedostojno in nehumano provokacijo, ki nima nobene podlage v slovenskem pravnem in ustavnem redu. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije Evropski uniji postavitev takšnega napisa na tako občutljivem obmejnem področju priča predvsem o moralnem primanjkljaju nekaterih družbenih in političnih skupin, ki hočejo z grobim enostranskim posegom v prostor vsiliti svojo partikularno vizijo zgodovine. Ta pa je v nasprotju z vrednotami civilizacije, na kateri je vzpostavljena Evropa. V času, ko nas pestijo mnogi gospodarski, socialni in politični problemi, vidimo »akcijo« na Sabotinu kot poskus rehabilitacije titoizma, čeprav je ravno to obdobje Slovence iz takratne Jugoslavije potisnilo na raven  ponižanih državljanov, ki so na italijanski strani trumoma kupovali osnovne življenjske potrebščine in vse tisto, česar samoupravni socializem ni znal zagotoviti.  Medtem so vojaki te iste države na meji streljali na prebežnike, ki so želeli na Zahod.
Pozivamo pristojne organe pregona ter institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu. Hkrati pa pozivamo vse demokratično in evropsko čuteče državljane – zlasti pa prebivalce Goriške –, naj se dejavno in v mejah zakona zoperstavijo takšnemu nevarnemu ideološkemu nasilju, ki vnaša med Slovence razdor in ogroža naš obstoj ob meji.

Podpisniki:
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, Nova Gorica
Renato Podbersič, zgodovinar, Nova Gorica
Miha Kosovel, predsednik Društva humanistov Goriške, Selo
Dimitrij Klančič, zdravnik, Nova Gorica
Tomaž Torkar, psiholog, Nova Gorica
Aleš Štrancar, biotehnolog in podjetnik, Ajdovščina
Tomaž Slokar, ing. elektrotehnike, Nova Gorica
Gašper Rudolf, duhovnik, Medana
Andrej Perne, matematik, Nova Gorica
Oton Filipič, podjetnik, Ravnica
Andrej Vončina, duhovnik, Nova Gorica
Barbara Venier, zdravnica, Šempas
Jožica Ličen, Karitas Koper, Cesta pri Ajdovščini
Tone Gortnar, zdravnik, Kromberk
Darjo Fornazarič, podjetnik in podžupan, Vrtojba
Jože Možina, novinar in zgodovinar, Dobravlje/Ljubljana
Erika Jazbar, časnikarka, Gorica
Igor Dolenc, zdravnik, Šempeter
Vojko Pavlin, zgodovinar, Kromberk
Renata Bone, prof. nemščine, Nova Gorica
Marjan Terpin, podjetnik, Števerjan
Aljoša Abrahamsberg, umetnostni zgodovinar, Šempeter pri Gorici
Peter Černic, zgodovinar, Vrh sv. Mihaela
Marijo Černic, šolnik, Vrh sv. Mihaela
Hermina Ličen, učiteljica matematike in fizike, Nova Gorica
Peter Stres, zgodovinar, Dobrovo
Martina P. Smrdel, prof. sociologije, Nova Gorica
Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar, Štandrež
Nataša Konc Lorenzutti, igralka in pisateljica, Osek
Anton Lorenzutti, ing. strojništva, Osek
Marijan Markežič, duhovnik, Gorica
Miran Rustja, kulturni delavec, Brje na Vipavskem
Karl Bonutti, univ. profesor, Nova Gorica
Klemen Krševan, zdravstveni delavec, Šempas
Justina Doljak, učiteljica, Grgar
Mirjam Bratina, profesorica, Gorica
Urška Makovec, pravnica, Vipava
Robi Rolih, vzgojitelj, Bilje
Aleš Brecelj, prosvetni delavec, Devin
Jože Osvald, univ. profesor, Šempeter pri Gorici
Marija (Marinka) Kogoj Osvald, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Nada Jan, psihologinja, Nova Gorica
Pepi Lebreht, frančiškan, Sv. Gora
Vinko Torkar, arhitekt, Solkan
Miroslava Cencič, univ. profesorica, Šempeter pri Gorici
Valentin Cencič, ing. gozdarstva, Šempeter pri Gorici
Renato Podbersič, duhovnik, Sovodnje
Andrej Abrahamsberg, prof. kemije, Solkan
Dejan Valentinčič, pravnik, Deskle
Jernej Vidmar, zgodovinar, Solkan
Cvetko Valič, duhovnik, Kromberk
Milivoj Kerševan, kmetovalec, Gradišče
Miroslav Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica
Andrej Škabar, ing. gradbeništva, Nova Gorica
Peter Škabar, ing. geodezije, Nova Gorica
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, Skrilje/Koper
Aleš Zucchiati, prof. fizike, Solkan
Anton Harej, politolog, Dornberk
Kaja Draksler, politologinja, Solkan
Simon Kerševan, arhitekt, Osek
Stanko Žgavc, pravnik, Nova Gorica
Davorin Mozetič, ekonomist, Solkan
Marija Štrbenc Mozetič, zdravnica, Solkan
Ivan Vidmar, gasilec, Dornberk
Franc Kralj, duhovnik in zgodovinar, Slap pri Vipavi
Jurij Makovec, restavrator in podjetnik, Vipava
Ida Makovec, učiteljica, Vipava
Matija Perko, sociolog, Rožna Dolina
Iva Žurman, ekonomistka, Solkan
Marko Žurman, ing. strojnik, Solkan
Majda Metličar, ing. kemije, Solkan

15. april 2014

Primorskim novicam ponujam dvig naklade

Pred dnevi je odstopila odgovorna urednica Primorskih novic (PN). Direktor sedaj išče naslednika. Ker ne verjamem v pravljice, med katere spada tudi iskanje kadrov za urednike medijev z javnimi razpisi, bom vse povedal javno.
Pripravljen sem Primorske novice potegniti iz večletnega padanja naklade in ustvariti obrat, dvig naklade časnika. Pripravljen sem prevzeti mesto odgovornega urednika PN in se hkrati zavezati, da v enem letu povečam število prodanih izvodov PN.
To sem enkrat že naredil, leta 2006. Kot odgovorni urednik sem v pol leta dvignil prodajo za 2%, učinkovitost zaposlenih za 10%, obseg časopisa pa za 20%. Kljub bolniškim odstonostim, ki so porasle za neverjetnih 100%. A ne le to, zaradi zamenjave uredniške politike je bilo v pol leta manj odpovedi kot je prstov ene roke.
Moja ekipa je ustvarjala časnik, ki ga je kupilo skoraj še enkrat toliko ljudi kot časnik kupuje danes. Moja naslednica, ki je nedavno odstopila, je časnik pripeljala na rob preživetja. Prekinila je tudi vse dogovore o sodelovanju, ki sem jih zastavil s tržaškim  Primorskim dnevnikom in mariborskim Večerom. Novinarjev PN je danes za tretjino manj, število strani pa se je skoraj prepolovilo. Današnji časi so danes povsem drugačni. Trend rasti, ki sem ga začel sredi poletja 2006, bi zato težko ponovil v kratkem času. A vendar zagotavljam dvig prodaje v enem samem letu.
V kolikor bi projekt prevzel, sem se pripravljen s komerkoli staviti za kakršenkoli znesek do največ 200.000 evrov, da bom v enem letu naklado povečal.
Moj e-naslov je: tino.mamic@gmail.com

O odzivu vodstva družbe PN Vas bom, drage bralke in bralci, obveščal.

1. odziv
Po 24 urah nisem dobil nobenega odgovora. Pismo pa sem poslal predstavnikom lastnika, nadzornemu svetu in direktorju. Niti vljudnostnega odgovora, da so pošto dobili, ni bilo.
2. odziv
Po skoraj mesecu dni še vedno nobenega odgovora. Težko je razumeti, da je lastnikom in urednikom Primorskih tako malo mar za svoje bralce.

02. april 2014

Moška delavska stranka, dan potem

Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča.
Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo.
Presenečen 
Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna.
Povsem resno
Ideje, ki sem jih navedel, niso nove. Mogoče malce komično zvenijo zaradi nerealnosti v današnjem politčnem prostoru. A če bi poslušali psihologe, bi moškim kvotam morali pritrditi. Nenazadnje so moške kvote povsem enako smešne in na trenutke absurdne, kot ženske kvote na volitvah. Je pa pomanjkanje moškosti pri moških resen problem.Tudi tisti, ki ne verjamejo teorijam o pesticidih, ki so povsem onesposobili moškost moških, lahko opazijo, kako je možakov v naši družbi vse manj. To seved ani samo problem moških, ampak tudi žensk. Psihologi ugotavljajo, da si ženska želi moškega, ki je možat, samozavesten in odločen. Nobena ženska si ne želi, da bi imela za partnerja copato. Seveda si želi nežnost in ljubezen, kar pa ni v neskladju z moškostjo moškega.
Ljubljana noče biti prestolnica
Tudi ukinitev Strassbourga in selitev prestolnice iz Bruslja v Prago ni zrasla na mojem zelniku, ampak je stara nekaj let. No, ja, selitev slovenskega glavnega mesta v Postojno je pa res samo moja ideja. Čeprav, roko na srce, bi bila selitev prestolnice v Celje veliko bolj pravična in logična. Ljubljani pa do statusa glavnega mesta ni niti toliko, da bi na gradu izobesili zastavo države, ki ji mesto "prestoluje". Ljubljani je dovolj, da je Ljubljana. Kaj bi jih torej silili s to vlogo? Poiščimo drugo glavno mesto, zgradimo pasivne stavbe za vsa ministrstva na enem mestu in tako zmanjšajmo stroške državne uprave. To je povsem resen predlog. To je le en od možnik korakov v smeri decentralizma, saj je postala Slovenija bolj centralistična kot Francija. Iz Ljubljane oblastniki ne vidijo nito onkraj obvoznice, kaj šele, da bi opazili, ko je treba kaj narediti za Otlico. Kje je Otlica, boste rekli? To je kraj mnogih lepot, ki pa se z ljubljanske perspektive ne vidi. Zakaj le? 
Brez dela ni jela
Še bolj resno pa mislim z vrednotami dela. Mafija, ki je vpletena v vse večje posle z državnim denarjem, je namreč ljudem vzela veselje do dela. Razbohotena javna uprava pa s svojo uravnilovko, ko mnogi delavci celo morajo manj delati, da ne bodo "štrleli ven", uničuje vsako veselje do dela. Nagrajevanje dobrega dela bi moralo postati prednostna naloga tudi zaradi samozavesti, ki je na sončni strani Alp zelo primanjkuje.
Na prvi pogled je torej napoved o ustanovitvi MDS provaprilska potegavščina, v svojem bistvu pa je sporočilo povsem resnično.
Hvala tudi za vse dobre želje in podporo, ki ste mi jo dali.

01. april 2014

Moška delavska stranka (MDS)

Še ta teden bo registrirana nova politična stranka, ki bo prvič nastopila na majskih evropskih volitvah. Uradno ime je že znano: MOŠKA DELAVSKA STRANKA. Iniciativni odbor vodi zgodovinar in novinar Tino Mamić (41).
ZA MOŠKE KVOTE
Mamić, ki je trenutno predsednik Združenja novinarjev in publicistov, sicer pa nekdanji odgovorni urednik Primorskih novic in urednik na reviji Ognjišče, pravi takole: "V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa si nisem izmislil jaz, ampak to trdi stroka. Kdor ne verjame, naj prebere kakšno knjigo o tem."
NAGRAJEVANJE DELAVNIH
Glavna vrednota nove politične stranke, ki je že navezala stike s sorodnimi političnimi silami v sedmih državah EU, je delo. "Delu čast in oblast je naše geslo. Delo je namreč vrednota, ki je v današnji Sloveniji brez ugleda. Bolj ugledni so lenuhi in tisti, ki koga napetnajstijo, kot pa pridni delavci. Kdor več dela, si tudi zasluži več. Mi pa pridnih delavcev nikjer ne nagrajujemo, ampak jih plačujemo enako kot tiste, ki naredijo bistveno manj. Po drugi strani pa imajo avtomatično višje plače in več dni dopusta starejši delavci. Mi pa vemo, da več dopusta in več denarja potrebujejo generacije med 25 in 35, saj si takrat ustvarjajo družino in iščejo stanovanje. Potrebna je nova medegeneracijska solidarnost," je prepričan Tino Mamić.
Tino Mamić ustanavlja novo stranko MDS
STARŠI NAJ VOLIJO V IMENU OTROK
Predlaga tudi razmislek o tem, da bi starši dobili toliko volivnih glasov, kolikor imajo šoloobveznih otrok: "Si predstavljate, koliko morava z ženo plačevati več za avto in dopust samo zato, ker vzgajava štiri bodoče davkoplačevalce, ki bodo polnili pokojninsko blagajno? Ne zahtevam, da nama država te stroške povrne, pravično bi pa bilo, da bi na volitvah glasovala tudi v njihovem imenu. Po petnajstem letu pa lahko tudi otroci že povsem samostojno glasujejo." 
GLAVNO MESTO SLOVENIJE NAJ BO POSTOJNA
MDS ima v programu še več zahtev in idej. Med najbolj zanimivimi je ukinitev zasedanj EP v Strassbourgu in daljnoročna preselitev evropske prestolnice v Prago. Zavzemajo se tudi da bi glavno mesto namesto Ljubljane postala Postojna. O tem bi se morali državljani odločati na referendumu, predlaga MDS.
Mamić v vrste MDS vabi podjetnike in delavce obeh spolov in vseh starosti: "Enakopravnost moramo zagotoviti tako moškim kot ženskam in tako starejšim kot mlajšim." Na vprašanje, kdo bo še kandidiral na njihovi listi, odgovarja: "Moja soproga Mojca bo vsekakor sodelovala, saj imava kot podjetnika zelo kritična stališča do vladnih pritiskov na račun samozaposlenih. Dogovoril sem se tudi že nekaj znanimi ljudmi, a bomo vsa imena predstavili na tiskovni konferenci, ko bo naš program povsem usklajen. Lahko obljubim le, da boste zelo presenečeni, kdo bo na naši listi."
MDS ima ambicije tudi na državnozborskih volitvah, ker lahko hitro pride do padca vlade.  V iniciativnem odboru MDS je 30 ljudi, imajo pa tudi že 400 članov, ki so vnaprej izpolnili pristopne izjave.

Za več informacij o novi stranki, pristopne izjave, uradna stališča in fotografije v visoki ločljivosti: 
tino.mamic@gmail.com
www.tinomamic.eu
FB: tinomamic1
Twitter: @TinoMamic

Govoric, ali bo k novi stranki pristopil tudi nekdanji predsednik 
dr. Danilo Tuerk, v MDS ne komentirajo. 

Mamić v sejni dvorani EP v Strassbourgu: "Enkrat tedensko 
celoten parlament seliti v Strassbourg je potratno. 
S tem denarjem bi lahko Pedro Opeka rešil vse 
probleme svoje skupnosti za naslednjih 50 let."

Z misijonarjem Pedrom Opeko v Novi Gorici.
Rokovanje Mamića (prvi z desne) s papežem Benediktom XVI 
v Vatikanu, ki ga spremlja tudi takratni predsednik 
Evropskega parlamenta Hans Gert Poetering (drugi z leve)