15. september 2014

O Primorcih in t.i. borcih

Komentar iz Časnika.si na dan združitve Primorske z matico Slovenijo

Ko sem danes zjutraj izobešal zastavo na hiši, sem rekel, da moram to, kar se mi mota po glavi že več dni, dati na papir. Na ekran, pravzaprav. O tridnevju, Primorcih in takoimenovanih borcih.

Sobota - manifestacija italijanstva

Bila je sobota, prvi dan. Na Primorsko je prišel papež. Želel sem si iti, a sem se na koncu premislil. S par prijatelji smo namreč menili, da bo to še ena manifestacija italijanstva, kjer Slovenci ne bodo niti omenjeni. Imeli smo prav. Vse je bilo v italijanščini, kar je po svoje logično, saj je to bila komemoracija v organizaciji italijanskega vojaškega vikariata. Če bi prišel v goste goriški nadškofiji, bi Slovenci bili vsaj omenjeni. Na kratko, da ne bo pomote. 
Tata mi je po vrnitvi iz Redipulje sume potrdil - papeža ni niti videl, ker so dobili take sedeže, ne v brošuri ne v programu pa ni bilo nobene slovenske besede. Razen "Redipuglia", ki je izvirno slovenska beseda (Rudo polje).

Nedelja - sprava v katedrali

Ali smo na naši strani kaj drugačni? Poglejmo konkreten primer. Bila je nedelja, drugi dan.V koprski stolnici, ki jo upravljata dva srčna Vipavca, župnik in dr. Primož Krečič in njegov pomočnik Bogdan Vidmar, je bila glavna nedeljska maša 14. septembra posvečena spominu na Francesca Bonifacia. Svetniškega duhovnika, Italijana iz Pirana, ki so ga pokončali slovenski komunisti in vrgli v kraško brezno pri Bazovici. Naši, torej. Bogdan Vidmar mu je posvetil pridigo, čeprav gre za Italijana in čeprav gre za madež na naši, slovenski zgodovini.

Ponedeljek - ponarejanje zgodovine

In prišel je ponedeljek, tretji dan. Precej podobni občutki pa me navdajajo danes, na praznik združitve Primorske z matico. Tako kot nekateri Italijani prvo svetovno enačijo zgolj z italijanskimi žrtvami in zmago, počnejo to tudi nekateri Primorci. Natančneje, borci. Takoimenovani borci. V njihovi zvezi je namreč večina ljudi, ki druge svetovne vojne niso doživeli niti kot dojenčki. Oni drugo svetovno vojno enačijo zgolj z levičarsko mitologijo o partizanstvu. 
Za ene je prva svetovna vojna samo trikolora. Za druge je druga svetovna vojna samo rdeča zvezda.
In to je velika škoda. Oboji namreč pozabljajo na preproste ljudi, ki so se borili prisilno ali za svoje ideale in mnogi tudi zato umrli. Je moj nono s partizanske strani hotel, da bo po vojni zavladala diktatura? Prepričan sem, da ne. Takoimenovani sodobni borci zato nimajo pravice, da govorijo v njegovem imenu.
Vojna je tragedija, ki se je moramo spominjati, saj tako preprečujemo nove. Zato bi bilo dobro, če se takoimenovani borci usmerili v prihodnost in nehali politiki vsiljevati svoje zvezde.
Primorci so vedno kot himno peli Bazovico. To je bila buditeljska pesem, ki so vzeli vsi Primorci za svojo. Pesem Vstala Primorska pa je nastala šele po vojni, tako da je večino melodije ukradla Bazovici. Škoda. Bolj mi je pri srcu besedilo, ki govori o veri v našo pomlad kot o mitraljezih. Iz zgodovine se je namreč treba kaj naučiti, mar ne?

13. september 2014

Odprto pismo ajdovskih razumnikov (Možina, Štrancar, Petrič...) pred volitvami

PRAVA STVAR, KORAK NAPREJ 

Pred našo dolino pod Čavnom in okolico, ki se povezuje z Ajdovščino, je zelo pomembna odločitev. 5. oktobra bomo odločali, kdo bo vodil občino, ki je zašla v velike težave. Propad velikih podjetij, porast nezaposlenosti, zlasti med mladimi, razraščanje malodušja in brezperspektivnosti so žalostne teme o katerih neradi govorimo. Vendar bomo na volitvah dobili priložnost, da tudi s svojim glasom razmere odločno spremenimo. Sedanja občinska oblast na čelu z županom se je z zgrešeno politiko investicij brez vizije, tajkunskimi povezavami in birokratskimi ovirami zapletla v klopčič samozadostnosti in netenja sporov. Nekatera naša najboljša zasebna podjetja, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, odhajajo v sosednje občine ali celo v tujino. Vsi čutimo, da je vzdušje v Ajdovščini slabo. A še je čas, da se izognemo katastrofi.
Čas je za pogumen korak naprej, v drugo smer, kjer bo priložnost dobila mlajša generacija poštenih in zagnanih ljudi, ki se niso prodali nobenemu tajkunu ne politiki. Lista Čaven obljublja prav to; absolutna prioriteta je nov podjetniški pristop, ki bo iskal hitre rešitve za številne, ki so podjetni in imajo možnosti za nova delovna mesta. V vrhu aktivnosti je program za mlade. V preteklih desetletjih je naša dolina poslala v svet številne najboljše posameznike na različnih področjih - in jih ogromno veliko izgubila. Skrajni čas je, da ta trend ustavimo in ga obrnemo tako, da bodo mladi ostajali, si ustvarjali družine in selitev iz občine ne bo edina perspektiva za boljše življenje.
Dobro se zavedamo, da živimo na enem najlepših delov sveta, kjer se prepletajo bogata kulturna, zgodovinska in naravna dediščina. In kjer živi naš premalo cenjen vipavski človek, povečini še vedno odprt, kulturen, delaven, vesel in narodno zaveden.
Našo dolino, z največ sonca in čistega zraka v Sloveniji, nam zavidajo mnogi. Lista Čaven želi ustvariti povsem nov koncept ponosne zavesti o naši kulturni krajini med prebivalstvom in širše. Ne pa, da po prepoznavnosti močno zaostajamo za Krasom, Brdi, Posočjem.. 
V dolini ni vse slabo. Veliko je bilo narejenega tudi dobrega, vendar je razvoj zašel v slepo ulico. Nadaljevati je potrebno drugače.  Brez novega zagona bomo še naprej, ne le stopicali na mestu, ampak zaostajali. Se  zapirali vase. Praznile se bodo naše vasi in čedalje bolj turobna bo tudi Ajdovščina.  Dajmo to vendar preprečit! Odprimo se svetu, povežimo se z domovino  in Evropo, ki v razpisih ponuja izjemno veliko priložnosti za razvoj našega vipavskega podjetniškega duha. Številne sosednje občine so to znale storiti, zakaj ne bi tudi Ajdovščina? Veliko priložnosti ponuja Evropska Unija za razvoj turizma in zlasti kmetijstva. Kako je mogoče, da je Vipavska dolina, slovenski vrt, postala kmetijsko tako opeharjena, ponekod že zanemarjena? Velika je tu odgovornost župana Poljšaka, ki je za tuje interese pomagal sesuti stoletno vipavsko zadrugo, ker je sprožilo največjo agonijo kmetijstva v tisoč letih. Res so potrebne spremembe.
Jamstvo razvoja ni le močna prisotnost Liste Čaven v novem občinskem svetu, ampak je po 14 letih tudi čas za nov obraz ajdovskega župana.
Predlagamo, da to postane Tino Mamić. Njegove sposobnosti vodenja, iskrenost, poštenost, odločnost in delavnost so jamstvo za  bodoči razvoj naših krajev. Vse to v duhu socialnega čuta in napredka, ki bo prilagojen mladim in ne bo izključeval socialno šibkih. 

Jože Možina, režiser in novinar, Dobravlje
Anton Kobal, direktor podjetja Siltoni, Ajdovščina
Jožef Bovcon, direktor in lastnik podjetja Enoop, Selo
Zdravko Perger, operni pevec, Lokavec
Zmago Petrič, lastnik podjetja Petrič, d.o.o., vinarstvo Guerila, Planina
Aleš Štrancar, direktor podjetja BIA Separations, Planina
Damjan Štokelj, vinar, Posestvo Štokelj, Planina

05. september 2014

Protestantino - predstavitev knjige v knjižnici v Izoli (12.9. ob 19:00)

PREDSTAVITEV KNJIGE »PROTESTANTINO, KOLUMNE IZPOD ČAVNA«

Mestna knjižnica Izola vabi na predstavitev knjige »Protestantinokolumne izpod Čavna« 
avtorja Tina Mamića
ProtestantinoV knjigi so zbrane kolumne in drugi zapisi, ki jih je avtor, publicist in zgodovinar Tino Mamić, objavil v različnih časopisih in se v glavnem vrtijo okoli vsakdanjih konkretnih problemov današnjega človeka. Avtor namreč brez dlake na jeziku izraža svoja stališča, tudi glede dogajanj v Cerkvi. Kot demokrat je kritičen do oblasti in dogajanja v družbi,ter popolnoma netoleranten do odnosa, ki ga imajo veliki sistemi (banke, občina,šola, …) do malega človeka.
Predstavitev knjige bo v čitalnici Mestne knjižnice Izola v 
petek, 12. septembra 2014, ob 19. uri. 
Z avtorjem se bo pogovarjal Slavko Samotorčan
Vstop je prost.

04. september 2014

PROTESTANtino

Izšla je knjiga kolumen: izbor najbolj odmevnih besedil iz različnih slovenskih medijev (Bonbon, Primorske novice, Demokracija, Ampak…). Ena kolumna za pokušino: KLIK


· PROTESTANTINO, kolumne izpod Čavna
· Wajdušna 2014
· založba Adam
· 24x17 cm, broširana, 184 strani
· 15 evrov (poštnina je že vključena v ceno)
· naročila: adam.mamic@gmail.com,
tel. 05-639-42-69



Predstavitev knjige bo:
v Mestni knjižnici v Izoli 12. septembra ob 19. uri
v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici 13. novembra ob 18. uri.

"Njegova značilnost je neuklonljiva drža, ki ga je oblikovala v nepreračunljivega intelektualca, človeka, ki ob krivici in laži ni tiho."
                                                         Jože Možina, režiser in novinar TV Slovenija

"V času 'tekoče družbe, tekočih, izmuzljivih, nedorečenih, lažnih in polresničnih odnosov' nam Tino Mamić ponuja trdna in varna sidrišča, oprijemljive odnose in jasne misli, saj se nikdar ne spreneveda in nikdar ne laže, to je pa tudi vse, kar nekdo potrebuje, če ima seveda slikovit slog, ki ga Tino ima, da postane odličen časnikar, da, tudi “opinion maker” na Slovenskem danes. 

                        Jurij Paljk, pesnik in urednik goriškega tednika Novi Glas

Mediji o knjigi:
"Avtor se ne spušča v neko plehko kritizerstvo, pač pa je v njegovih prispevkih mogoče opaziti duhovitost in humor. In prav to je dodana vrednost njegovega pisanja. Lahko bi rekli, da vzpostavlja do družbenih pojavov podoben odnos kot pisatelj Drago Jančar, le da na drugačnem publicističnem nivoju, namreč takšnem, ki morda bolj ustreza širši publiki." Časnik.si KLIK

"Obravnavana problematika je jasna in razumljiva, jezik je lep in berljiv in knjiga hitro zdrsne pod prsti bralca do konca." Reporter

"Kolumna 'Poteptani simboli' ga je stala kariere, saj je takoj po objavi koprski župan Boris Popović zahteval in dosegel njegovo odstavitev z mesta odgovornega urednika Primorskih novic." Mojaobčina.si

"Zapisi so vzeti iz vsakdanjega življenje slehernika, opisujejo naš razdrobljeni svet, običajni problemi so opisani s ščepcem humorja. Odlikuje ga neposrednost, iskrenost pa tudi iskrivost in na čase hudomušnost, s katero se sooča tako z vsakdanjostmi moža in očeta štirih otrok kot tudi navadnega človeka, občana in ne nazadnje državljana."  Ajdovske novice

"Mamić jasno izraža svoja stališča, je brez dlake na jeziku, zavezan resnici tudi glede dogajanj v Cerkvi. Kot demokrat je kritičen do oblasti in dogajanja v družbi. Predvsem pa do stvari, ki zadevajo vsakega posameznika  in se vsakemu zgodijo, a je nemočen zaradi moči, ki jo imajo veliki sistemi."  Primorske novice (Jana Barba)

01. september 2014

Šrot prevzel medij

Šrotov prevzem medija ni nič posebej presenetljivega, saj so njegovi apetiti do medijev vidni že leta. Spomnimo se, kako so pred leti uredniki Dela hodili na sestanke k Šrotu. Problem vseh slovenskih medijev so lastniki, ki so v veliki večini primerov tesno povezani s politično levico. Strici iz ozadja zato že leta nasprotujejo prodaji medijev in jim je vseeno, če bodo zaradi tega propadli.
Tino Mamić, predsednik ZNP

To je bil moj odgovor na vprašanje STA glede Šrotovega prevzema medijske hiše.