14. november 2015

Zakaj je pogrebno podjetje kupilo Primorske novice

Samo na prvi  pogled je nenavadno, da je 17% deleža koprskega dnevnika Primorske novice kupila koprska Komunala, javno podjetje, ki se sicer ukvarja z zbiranjem odpadkov in pogrebnimi storitvami. Enako nenavadno kot je to, da je bil delež prej last gradbenega podjetja. Ali, da je večinski lastnik časnika - ladjar.
Pojdimo po vrsti. Primorje ni postalo lastnik časnika zarradii svojee dejavnosti,  ampak  zaradi svojega šefa. Dušana Črnigoja. Nekdanji direktor drugega največjega gradbinca v državi je hotel z medijem pridobiti vpliv. In ga tudi je, saj je časnik o njem  zato lepše poročal. 
Podobno je razmišljal direktor Splošne plovbe, nemške ladjarske družbe. Egon Bandelj, dolgoletni član SDS in član vodstva koprskega odseka Zbora za Republiko, ima z lastništvom medija večji vpliv v družbi,  posebej  v lokalnem okolju.
Na dražbi so delež propadlega gradbinca hoteli kupiti nekateri zaposleni, ki pa bojda niso imeli dovolj denarja. So mogoče pozabili, da so v preteklosti  prav oni že imeli večinski  delež, a so ga prodali?
Enake želje so imeli tudi tisti, ki so hoteli delež kupiti, da bi kapitalsko povezali koprski dnevnik z ljubljanskim Dnevnikom in ga počasi anektirali. A jim je spodletelo, ker se je pojavil še en direktor podjetja, ki si želi z  javnim denarjem pridobiti medijski vpliv. Gašpar Gašpar Mišič je tesen sodelavec koprskega župana Borisa Popoviča, ki ga Primorske novice že leta in leta sistematično kritizirajo. Pred leti je župan zaradi tega tudi že odstavil odgovornega urednika Primorskih novic in postavil dva direktorja.
Stanje vseslovenskega medijsko-političnega prepletanja bi državljane moralo skrbeti, saj imajo mediji neznansko moč. Tega pa se v Sloveniji najbolj zavedajo predvsem - politiki.

Tino Mamić, predsednik Združenja noviinarjev in publicistov (ZNP)

Sovražni govor ima mlade – ve se, čigave

Razmah sovražnega, žaljivega, vulgarnega in primitivnega govora, ki smo mu priča posebej na spletu v zadnjih letih, ni nič presenetljivega. Je povsem logična posledica razmer v družbi. Ali bolje – v podobi družbe, kot jo prikazujejo mediji.

Spomnimo se, kako so se že pred dvema desetletjema v Mladini norčevali iz posmrtnih ostankov nepokopanih žrtev komunizma. Kdor se je zavzel, da je mrtve treba pokopati, ne pa pustiti, da njihove kosti živali raznašajo po gozdu, je bil stalna tarča posmeha. Kar so antični Grki imenovali sočutje in kar zahodna civilizacija dojema pod pojmom Antigona, so radikalni levičarji preimenovali v »preštevanje kosti«.
Nadaljevanje kolumne na portalku Domovina.je: KLIK