30. november 2016

Predsednik Republike se je poklonil Slovencem v Buenos Airesu

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar (KLIK). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje.

Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori.

Predsednik v Slovenski hiši

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu.
Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z minuto molka. Po poklonu so vsi vstopili v dvorano škofa Rožmana. Sledil je petje himen in pozdrav predsednika društva ZS nato so pa odborniki darovali predsedniku Pahorju priložnostno plaketo in slovenski prevod Martina Fierra.
Minister za Slovence v Zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in dr. Zvone Žigon sta za tem podelila priznanje Zvezi slovenskih mater in žena ob 50. letnici delovanja. Alenka Prijatelj je zatem tudi pozdravila v imenu vodstva šolskega referata. Sledil je nastop otrok tretje in že četrte generacije pod vodstvom Marcela Brule, ki je Pahorja vidno ganil.
Predsednik Pahor je nato stopil k mikrofonu in nagovoril navzoče ter podaril slovenski skupnosti v Argentini slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo za zasluge ob osamosvojitvi Slovenije. Sledil je fotografiranje z otroki in učitlelji. Pahor in uradno spremstvo so po končani prireditvi obiskali še cerkev Marije Pomagaj in šolske prostore, nato pa zaključili sprehod v jedilnici ob razgovoru z odborniki in sodelavci Zedinjene Slovenije.
Martin Selan







29. november 2016

Manžan: rodila se je tradicija

Šagra septembra 2016
Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne.
Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto. 
Prefarali so ga
Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi.
Spalno naselje
Stara vas je tako kot mnoge druge na novo poseljene vasi v bližini mest postala koprsko spalno naselje. Zaspala pa je tudi infrastruktura, saj so bili vaščani dolga leta kot slepo črevo mestnega kanalizacijskega, vodovodnega, električnega in telefonskega omrežja. V zadnjih letih se je vse skupaj precej popravilo – z izjemo poškodovane in ob deževjih poplavljane ceste. V vasi tudi ni nobenega igrišča in ne parkirišča. So pa mestne oblasti postavile dve tabli, ki prepovedujeta parkiranje. 
Nadangel Mihael prebuja vas
Barve jeseni na Manžanu Več: KLIK
Vaščani so se pred tremi leti na pobudo župnika dogovorili, da bi si izbrali zavetnika. Odločili so se za nadangela Mihaela, ki je, tako kot pomjanski zavetnik sv. Jurij, zmagovalec nad zlom. Hkrati je zelo spoštovan tudi med pravoslavnimi kristjani, spoštujejo pa ga tudi muslimani. V vasi so namreč med priseljenci tudi pravoslavni Bosanski Srbi in muslimanski Bošnjaki. 
Od takrat imajo na Manžanu konec septembra tudi šagro ali žegnanje, kot se prazniku vaškega patrona reče v osrednji Sloveniji. Letos je mašo na odprtem, tik mesta, kjer je pred desetletji stala kapelica, daroval stolni župnik dr. Primož Krečič. 
Z Manžana se vidita Triglav in morje
Mavrica od neba
do Manžana
Še več ljudi kot pri maši v čast svetemu Mihaelu pa se na veliko soboto zbere ob blagoslovu velikonočnih jedil. Oba dogodka sta rodila nov tradicijo, ki združuje ljudi z Manžana, verne in manj verne, različnih običajev, značajev in omik.
Ob cesti sredi vasi pa že nekaj let vsakega obiskovalca vasi pozdravlja - Marija Manžanska... več KLIK

Tino Mamić

22. november 2016

Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer

Hrvatski novinari i publicisti (HNiP) imaju čast pozvati Vas na predavanje i razgovor na temu


Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer


u četvrtak, 24. studenog 2016. u 19 sati, 
u Europskom domu Zagreb, Jurišićeva 1/1 .


Predavanje će održati 
Jože Možina (1968) i Tino Mamić* (1972), 

slovenski povjesničari, publicisti i novinari,
osnivači slovenskog Udruženja novinara i publicista (Združenje novinarjev in publicistov) i posvećeni borbi za slobodu medija u Sloveniji te stvarnom pluralizmu mišljenja.
Ovim će se predavanjem hrvatskoj publici približiti stanje medija i javnog servisa u susjednoj državi, a nakon njega će publika moći postavljati pitanja gostima.

Moderatorica će biti predsjednica HNiPa 
Katja Kušec.
Predavanje "Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer" održat će se na hrvatskom jeziku.
Gostovanje je ostvareno uz financijsku potporu Grada Zagreba i Službe za promicanje ljudskih prava i ravnopravnosti spolova, odnose s nacionalnim manjinama i vjerskim zajednicama i razvoj civilnog društva.

* Ne, Tino mamić nije u rodu sa Zdravkom Mamićem. To dokazuje rodovnik do 1680.

Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer

HNiP (Hrvatski novinari i publicisti) v sodelovanju s Mestom Zagreb 
vabijo na predavanje dr. Jožeta Možine in Tina Mamića
z naslovom

"Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer"

Večer bo vodila Katja Kušec, predsednica HNiP.

Prireditev, na kateri bodo gostoma vprašanja lahko postavljali tudi obiskovalci, 
bo na glavnem mestnem trgu v Zagrebu (Trg Bana Jelačića) v Evropski hiši
v četrtek, 24. oktobra 2016, ob 19. uri. 

Gostovanje sta finančno podprla Mesto Zagreb in Urad za promocijo človekovih pravic in enakopravnost spolov, odnose z narodnimi manjšinami in verskimi skupnostmi ter razvoj civilne družbe.

Vstop prost.

HNiP (KLIK)

Tri napete zgodbe, trije dotiki zgodovine

V četrtek bo v Divači 28. pogovorni večer, na katerem bodo predstavljene tri zanimive, napete in tragične zgodbe, povezane s Trstom: 
- Danica Tomažič in Stanko Vuk
- Leopoldina Mekina ter
- Ksenija in Rado Hribar
"Gre za nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje slovenski narod še danes," napoveduje voditelj večera Stojan Lipolt.
Gostje večera bodo:

- Majda Colja Kompan, sestrična Danice Tomažič (več: KLIK)
- Borut Mekina, novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina 
- Peter Hribar, nečak Rada Hribarja in
- Alenka Puhar, novinarka in publicistka, ki bo imela zaključno besedo

Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter nekakšen »primorski Kocbek« sta Primorcem znana kot Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Protagonista romana Fulvia Tomizze sta umrla nasilne smrti 10. marca 1944 skupaj z obiskovalcem dr. Dragom Zajcem v dolgo nepojasnjenih okoliščinah, vsekakor pa zaradi političnih razlogov v smislu obračuna Partije s predstavniki »politične sredine«. 

Leopoldina Mekina je bila rojena v Trstu leta 1908. Njen oče, strojevodja na Južni železnici, se je pred fašizmom z družino umaknil v Slovenijo, kjer je kasneje Leopoldina v času okupacije prevzela vlogo okrožne sekretarke KPS in OF za Ljubljano. 27. januarja 1945 jo je aretirala protirevolucionarna Slovenska politična policija v zaklonišču vile slikarja Toneta Kralja na Gerbičevi ulici v Ljubljani. Po večmesečnih zaslišanjih je bila ob koncu vojne v nepojasnjenih okoliščinah umorjena. Za nekatere izdajalka, za druge pa sodno oproščena potencialna kandidatka za narodno herojinjo predstavlja najbrž prvo žrtev povojnih pobojev…

Ksenija Hribar, vnukinja Josipa Gorupa, ki je temelje svoje gospodarske aktivnosti vzpostavil v Trstu, nadaljeval pa na Reki, je bila poročena z Radom Hribarjem, predstavnikom vzhajajoče slovenske gospodarske elite. Njuna pot, prežeta tudi s kontroverznimi vzponi in padci, poskusi izogibanja vojni 
in nenasilnimi kontakti z obema vojskujočima stranema, se je tragično končala po 4. januarju 1944, ko so ju partizani zvečer odvedli z Radovega gradu Strmol ter umorili nad vasjo Mače pri Preddvoru. Čas okupacije, revolucije in z njima povezana dogajanja so botrovali, da so umirali ljudje, ki jih danes lahko označimo kot rodoljube. Želeli bi, da pogovorni večer izzveni kot apel proti nasilju…

Pogovorni večer bo v
četrtek, 24.11.2016 ob 18.30 uri,
v Dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači. 
Pogovor bo vodil arhitekt Stojan Lipolt.
Vstop prost.

10. november 2016

Melanija se vrača domov

Posledice zmage Donalda Trumpa in njegove soproge, Slovenke Melanije, bodo vidne tudi v Sloveniji. Verjetno smo namreč doživeli zgodovinsko prelomnico, po kateri ne bo nič več tako kot je bilo.
Sliši se drzno, a ta preobrat je del globalnih sprememb, ki so se začele že z izrinjanjem tradicionalnih političnih strank iz Evropskega parlamenta. Znakov je bilo že precej. Naštejmo jih samo nekaj: zmaga in prevlada Orbana na Madžarskem, izginotje politične levice v poljskem parlamentu, nova politična opcija Most na Hrvaškem, Brexit. Vse to so bili indici, da se utegne obrniti tudi Amerika.
Preden sem v torek zvečer malo po 21. uri zaprl računalnik, sem na hitro napisal tvit: »Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo.“ Na to me je napeljevalo več stvari in sem se k taki napovedi bil nagibal že nekaj dni. Zaradi dveh stvari: govora Melanije Trump in medijskega stampeda proti Trumpu.

Nadaljevanje komentarja KLIK je na izvornem mestu objave, portalu Domovina.je

09. november 2016

"Po mojem bo zmagal Trump"

V torek zvečer, ko se je začenjalo finale glasovanja za novega ameriškega predsednika, sem bil, preden sem šel spat, napisal tvit: "Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo."
Pa sem dobil odgovor: "Pa od kje ti tak občutek?" Če prevedem v pravilno slovenščino: "Od kod pa, ta občutek?" In nadaljevanje: "Hillary vodi za 4 odstotne točke.... To je več kot 10 milijonov glasov... Konec je..."
Odgovoril sem mu, da ne vem natančno, odkod ta občutek: "Nekaj namigov ameriških politikov in nepredvidljivost dela volilcev. Ne brati naših medijev, ker je to potrata časa."
Potem ni bilo nobenega odgovora. Tudi naslednje jutro ne, saj je odgovor prišel z druge strani Atlantika.
O vsem skupaj sem zjutraj govoril tudi za Radio Ognjišče: KLIK

08. november 2016

Rupnik, Brecelj, Krečič, Čuk

Koprski Klub krščanskih izobražencev (KKI) vabi na

srečanje ob največjem mozaiku slikarja MARKA IVANA RUPNIKA v Sloveniji. Na pobudo ustanovnih članov KKI se dobimo pred cerkvijo v Vrhpolju pri Vipavi
v nedeljo, 13. novembra 2016 ob 17. uri.
Tamkajšnji župnik Janez Kržišnik nas bo vodil skozi podobe, ki jih je ustvaril Prešernov nagrajenec, slikar in primorski duhovnik Marko Rupnik. Njegova dela je doslej videlo več ljudi kot katerigakoli drugega slovenskega umetnika v vsej zgodovini. Eno od svojih pomembnejših del je naredil tudi sredi Vipavske doline.
Po ogledu sledi družabno srečanje v bližnji dvorani. Agape bomo pripravili z dobrotami, ki jih bo prinesel vsak sam. Prosimo le, če zaradi lažje organizacije svoj prihod napoveste na naslov: koper@klub-ki.si ali po telefonu 031-658-701 (Boris). Prosimo, da nam obenem sporočite tudi Vaše podatke za pošiljanje vabil. 
Vabimo Vas tudi na tradicionalne

ADVENTNE  VEČERE
Rotunda bl. Elija
ob koprskem župnišču in dijaškem domu
  V sredo 7., 14. in 21. decembra 2016
ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru.
Prvi večer, 7. decembra, bo posvečen spominu na zakonca Vuk iz tržaške ulice Rosetti.
Gost bo tržaški časnikar in publicist MARTIN BRECELJ,
ki je nedavno razkril mnoga ozadja umora krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegove soproge Danice Tomažič, sestre komunista Pina Tomažiča. Izšla je namreč Brecljeva knjiga Anatomija političnega zločina založbe Mladika, ki je vzbudila veliko pozornost v Sloveniji in zamejstvu. Knjigo bo avtor tudi podpisoval. Pogovor bo vodil profesor zgodovine Tino Mamić. Več o temi najdemo tudi tule: KLIK

Drugi večer, 14. decembra, bo imel naslov Upanje in veselje v temnem času.

Gost bo stolni župnik dr. PRIMOŽ KREČIČ.

Ko je dovolj očitno, da se podira družba in civilizacija, v kateri smo živeli, se bomo vprašali, kakšna so hrepenenja in iskanja ljudi v tem času. Ob doživetju usmiljene bližine in pomoči se v človeku porodi upanje, da je pot naprej in oseba ter skupnost, ki to omogoča. Vendar to odločitev pogosto ovira človeški napuh, ki ovira to srečanje in izročitev. Ko pa se zgodi ta dar in že, ko mu gremo naproti, nas preplavi veselje, včasih so to tudi solze veselja.

Tretji večer bo 21. decembra.
Gost bo frančiškan p.  MARJAN ČUK (OFM),

teolog, ki je končal podiplomski študij zakonske družinske terapije. V okviru Družinskega centra Sveta gora je bil terapevt in supervizor. Vodi zakonske skupine, skupino za razporočene, sodeluje pri različnih predavanjih in programih za zakonce in družine.

POVEJ NAPREJ!