Preskoči na glavno vsebino

Stota obletnica popisa, ki je zaznamoval desetletja

Pred stotimi leti je v vseh deželah rajnkega avstro-ogrskega cesarstva potekal popis prebivalstva, ki je v Trstu postal orodje italijanskih nacionalistov. S ponarejanjem podatkov so namreč število Slovencev zmanjšali za pol. Takrat so Slovenci živeli ob morju le med Devinom in Trstom, medtem ko so na dveh območjih večinsko živeli tudi onkraj Dragonje.
Popis je prišel v zgodovinske učbenike zaradi tržaških iredentistov, ki so v želji, da bi dokazali popolno etnično prevlado v največjem mestu med Alpami in Jadranom, na različne načine povečevali število italijansko govorečih meščanov in hkrati zmanjševali število slovensko govorečih. Poleg tega pa izpraševalci niso povpraševali državljanov po njihovem maternem jeziku, ampak po občevalnem.
Po drugi reviziji, jeseni leta 1911, se je na novo odkrilo 20.000 Slovencev v Trstu in 4000 v Gorici. V Trstu je tako takrat po podatkih popisa živelo 56.000 Slovencev, kar pomeni četrtino prebivalstva. 119.000 Italijanov predstavlja polovico prebivalstva, preostala četrtina pa so tujci.
Glede na priimke v Trstu bi seveda lahko sklepali, da je meščanov slovenskega porekla še bistveno več. A vendar tudi najbolj optimistične zgodovinske ocene realno število Slovencev ne preseže števila Italijanov. Kakorkoli, druga revizija, ki zaradi odlično ohranjenega gradiva gotovo ni mogla biti zadnja, je pomenila veliko in pomembno zmago za Slovence v Trstu.
Zanimive podatke je popis dal tudi za etnično sliko ob Dragonji. Na zemljevidu etnična meja v glavnem poteka po Dragonji, ob njenem izlivu in na Savudrijskem polotoku pa prevladuje italijansko prebivalstvo. Gre seveda za uradne podatke, ki so glede na ocene zgodovinarjev vsaj delno v italijansko korist.
A popis za kar nekaj vasi onkraj Dragonje trdi, da so tam živeli Slovenci. V Kaštelu tako navaja 362 Slovencev in 71 Hrvatov, v Savudriji pa 66 ob 371 Italijanih in nobenem Hrvatu. V okraju Motovun piše, da je bilo Hrvatov 3147, Slovencev pa 1042. Slednji predstavljajo večino v naslednjih danes hrvaških naseljih: Brdce, Sovišćine, Zamask, Lisac, Pasjak, Rupa, Šapjane, Sv. Frančišek, Tuliševica, Gradinje in Zrenj.
Hrvate pa navaja tudi tostran Dragonje: v Sv. Petru jih našteje 46 ob 402 Slovencih, v Pregari pa 411 ob desetih Slovencih.
Podatkov seveda ne gre jemati za suho zlato, saj bi jih bilo treba preveriti tudi v drugih virih. Dr. Egon Pelikan, ki je proučeval popis prebivalstva istega območja iz leta 1933, opozarja, da so duhovniki velikokrat določili narodno pripadnost svojih župljanov. Kjer so bili duhovniki Slovenci, so verniki molili slovensko, kjer so bili Hrvati, pa hrvaško: “Nacionalna pripadnost preštevanega prebivalstva je vprašljiva v nekaterih vaseh v Istri, kjer je pogosto nihala prav glede na narodno pripadnost krajevnega duhovnika.”
Problem so tudi meje, ki so se spreminjale. V Dekaniji Piran so, denimo, našteli 20.000 Italijanov, 2000 Hrvatov in samo 550 Slovencev. A dekanija je takrat obsegala tudi tri župnije onkraj Dragonje: Plovanijo, Sv. Marijo na Krasu in Savudrijo, opozarja Pelikan.
besedilo in foto:TINO MAMIĆ
Ob izlivu reke Dragonje v Piranski zaliv so bili leta 1919 večinsko Italijani, ob reki navzgor pa Slovenci in Hrvati
Objavljeno v Primorskih novicah junija 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Oddaje do septembra ne bo.

Lahko se samo tolčemo po glavi. Če ne bi bil zunanji minister Erjavec, danes mejnega spora ne bi več bilo. Problemi slovenske politične elite in diplomacije so: hlapčevski kompleks, nesamozavest in nesposobnost. KLIK(VV Faktor 66, Arbitraža o meji s Hrvaško)

Za referendum je odgovorna vlada, ki ni v treh letih nič naredila. Če bi namesto Mira Cerarja imeli Franca Jožefa, bi proga bila že narejena. Južno železnico so od Dunaja do Trsta gradili od 1842 do 1857 (15 let). Z načrti vred so za 577 km potrebovali 20 let. Slovenija je v 20 letih naredila načrt proge, aktualna vlada pa v treh letih le zakon o gradnji. KLIK(VV Faktor 64, Referendum o drugem tiru )

Največji slikarski mojster svetovnega slovesa, ki ga imamo v Sloveniji, je Carpaccio. Sicer pa evropskih mojstrov nimamo. Le tu in tam kaj malega. Zdrava kmečka pamet zato vsakemu pove, da v neki hiši v Slovenskih Konjicah …

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo podobno č…

Pet slovenskih držav

Zgodovino slovenskega naroda opisujejo ponavadi kot provincialno, Slovence pa kot hlapce in vedno zatirane. Številni učitelji zgodovine in slovenščine prepričujejo o nezgodovinskosti, majhnosti in hlapčevstvu slovenskega naroda, kar gre vedno na mlin tistim, ki to skušajo izkoristiti. Leta 1991 smo iz naroda postali nacija, radi poudarjajo nekateri, saj prej svoje države nismo imeli. Slovenska politična levica in skrajna desnica pa zametke državnosti iščeta v drugi svetovni vojni in narodnem odporu zoper okupatorja. Politična desna sredina jim oporeka, ker je bila v Sloveniji takrat tudi državljanska vojna. Vsak osnovnošolec pa bi moral vedeti, da je Republika Slovenija že peta (5.) slovenska država. Poglejmo si zgodovinska dejstva. Pozabljena prva slovenska država  Prva slovenska država je nastala okrog leta 630 na ozemlju sedanje avstrijske Koroške. Karantaniji so vladali slovenski knezi več kot stoletje, potem pa so okrog leta 745 zaradi avarske nevarnosti prosili za bavarsko zašči…