Preskoči na glavno vsebino

Stota obletnica popisa, ki je zaznamoval desetletja

Pred stotimi leti je v vseh deželah rajnkega avstro-ogrskega cesarstva potekal popis prebivalstva, ki je v Trstu postal orodje italijanskih nacionalistov. S ponarejanjem podatkov so namreč število Slovencev zmanjšali za pol. Takrat so Slovenci živeli ob morju le med Devinom in Trstom, medtem ko so na dveh območjih večinsko živeli tudi onkraj Dragonje.
Popis je prišel v zgodovinske učbenike zaradi tržaških iredentistov, ki so v želji, da bi dokazali popolno etnično prevlado v največjem mestu med Alpami in Jadranom, na različne načine povečevali število italijansko govorečih meščanov in hkrati zmanjševali število slovensko govorečih. Poleg tega pa izpraševalci niso povpraševali državljanov po njihovem maternem jeziku, ampak po občevalnem.
Po drugi reviziji, jeseni leta 1911, se je na novo odkrilo 20.000 Slovencev v Trstu in 4000 v Gorici. V Trstu je tako takrat po podatkih popisa živelo 56.000 Slovencev, kar pomeni četrtino prebivalstva. 119.000 Italijanov predstavlja polovico prebivalstva, preostala četrtina pa so tujci.
Glede na priimke v Trstu bi seveda lahko sklepali, da je meščanov slovenskega porekla še bistveno več. A vendar tudi najbolj optimistične zgodovinske ocene realno število Slovencev ne preseže števila Italijanov. Kakorkoli, druga revizija, ki zaradi odlično ohranjenega gradiva gotovo ni mogla biti zadnja, je pomenila veliko in pomembno zmago za Slovence v Trstu.
Zanimive podatke je popis dal tudi za etnično sliko ob Dragonji. Na zemljevidu etnična meja v glavnem poteka po Dragonji, ob njenem izlivu in na Savudrijskem polotoku pa prevladuje italijansko prebivalstvo. Gre seveda za uradne podatke, ki so glede na ocene zgodovinarjev vsaj delno v italijansko korist.
A popis za kar nekaj vasi onkraj Dragonje trdi, da so tam živeli Slovenci. V Kaštelu tako navaja 362 Slovencev in 71 Hrvatov, v Savudriji pa 66 ob 371 Italijanih in nobenem Hrvatu. V okraju Motovun piše, da je bilo Hrvatov 3147, Slovencev pa 1042. Slednji predstavljajo večino v naslednjih danes hrvaških naseljih: Brdce, Sovišćine, Zamask, Lisac, Pasjak, Rupa, Šapjane, Sv. Frančišek, Tuliševica, Gradinje in Zrenj.
Hrvate pa navaja tudi tostran Dragonje: v Sv. Petru jih našteje 46 ob 402 Slovencih, v Pregari pa 411 ob desetih Slovencih.
Podatkov seveda ne gre jemati za suho zlato, saj bi jih bilo treba preveriti tudi v drugih virih. Dr. Egon Pelikan, ki je proučeval popis prebivalstva istega območja iz leta 1933, opozarja, da so duhovniki velikokrat določili narodno pripadnost svojih župljanov. Kjer so bili duhovniki Slovenci, so verniki molili slovensko, kjer so bili Hrvati, pa hrvaško: “Nacionalna pripadnost preštevanega prebivalstva je vprašljiva v nekaterih vaseh v Istri, kjer je pogosto nihala prav glede na narodno pripadnost krajevnega duhovnika.”
Problem so tudi meje, ki so se spreminjale. V Dekaniji Piran so, denimo, našteli 20.000 Italijanov, 2000 Hrvatov in samo 550 Slovencev. A dekanija je takrat obsegala tudi tri župnije onkraj Dragonje: Plovanijo, Sv. Marijo na Krasu in Savudrijo, opozarja Pelikan.
besedilo in foto:TINO MAMIĆ
Ob izlivu reke Dragonje v Piranski zaliv so bili leta 1919 večinsko Italijani, ob reki navzgor pa Slovenci in Hrvati
Objavljeno v Primorskih novicah junija 2010

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost po 25. februarju, saj sem še vedno bolan. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.
Ne verjamem, da prve ankete o Šarcu niso bile ponarejene. Čez noč je postal druga najbolj priljubljena osebnost Dela. Zelo rad bi videl dokaze za tisto anketo, saj isti dan enaka anketa v nekem drugem mediju Šarca niti na lestvici ni imela.
(VVFaktor 81, O ustvarjanju novega zmagovalca volitev Marjana Šarca, KLIK)
Vrhovni sodnik in državna sekretarka bi zato, ker njun otrok z nožem grozi učiteljem, v trenutku odstopiti. To bi bilo častno dejanje. V naši državi pa se dogaja celo, da vrhovni sodnik Đorđević grozi medijem, ki o tem poročajo. Nezaslišano.
(VVFaktor 81, O sinu funkcionarjev, ki se ga boji vsa Ljubljana, KLIK)
Slovenska vlada je na srečo ugotovila, da se je treba začeti glede …

Bogdan Žorž: Razvajamo že dojenčke

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje”. Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasilje, zlorabe…