Preskoči na glavno vsebino

KAKO JE NAŠ TITO JE POSTAL NAŠ MIR

Pred tremi leti sem civilno služil vojaški rok v Centru za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi. Nekoč smo se s kombijem vozili po Novi Gorici in ob gledanju skozi okno sem nekaj zinil o diktatorju, ki ga še toliko let po smrti slavi napis Naš Tito na Sabotinu. Fizioterapevtka srednjih let me je pisano pogledala in s povzdignjenim glasom zasikala: »Ja kdo pa te je šolal?«
Beli kamniti napis Naš Tito pod vrhom hriba Sabotin, tik ob državni meji je dolg 130 metrov, kamnite črke pa so visoke 25 metrov. Napis je pravzaprav nizek kamnit zid, oblikovan v napis in prebarvan z zelo obstojno belo barvo. Prvi napis »Tito« so postavili aktivisti takoj po koncu druge svetovne vojne tako, da je bil viden po vsej Gorici.  Takrat Nove Gorice še ni bilo in državna meja med Jugoslavijo in Italijo še ni bila določena.
Prej DUCE, nato TITO
Postavljanje podobnih napisov se je na Primorskem začelo že v času fašizma. V čast Benitu Mussoliniju in njegovemu obisku po slovenskih »odrešenih« krajih, so Primorci dobili na pobočjih napise DUX ali DUCE. Oba izraza pomenita vodja, prvi v latinščini, drugi v italijanščini. Enega tudi na Sabotinu.To je spadalo v kult osebnosti, ki ga je gojil ustanovitelj fašizma. Idejo so po zlomu fašizma prevzeli komunisti in dobili smo številne napise po vrhovih v čast revoluciji, Titu in socializmu. 
Leta 1975 je bila po podpisu Osimskim sporazumov meja med Italijo in Jugoslavijo dokončno zarisana in napis je ostal na italijanski strani. Novogoriška Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), je takrat stopila v akcijo. Navdušeni mladinci so maja 1978 ob pomoči jugoslovanskih graničarjev organizirali mladinsko delovno akcijo in napis prenesli na našo stran meje, kjer stoji vse do danes. Po prenosu so besedi TITO dodali še besedico NAŠ. Takratni predsednik novogoriške občinske konference ZSMS Dominik Soban (na zadnjih volitvah županski kandidat LDS in direktor  goriškega tednika OKO) ne zanika, da to ni bilo izzivanje Italijanov. Tudi ta napis je bil postavljen tako, da so ga videli vsi v Stari Gorici. ZSMS je očitno hotela »oznanjati« socializem tudi »neodrešenim« gnilim kapitalistom.

A zgodovina se je z željami ZSMS poigrala. Naslednica ZSMS-ja, sedanja stranka LDS, je v Sloveniji sicer še vedno na oblasti, a socializma že davno ni več. Logično bi bilo, da bi na smetišče zgodovine skupaj s samoupravljanjem, socializmom in marksizmom tja spadal tudi napis Naš Tito. A novogoriška mestna oblast misli drugače.
Odmevi onstran meje
Napis so na italijanski strani meje dojemali kot izzivanje. Napis se je namreč videl daleč v Furlanijo. Italijanski lokalni politiki so radi omenjali izzivalni napis kot simbol diktature pri sosedih. Slovenska manjšina (posebej levo usmerjena) je bila velikokrat enačena s komunizmom in nedemokratičnostjo. Tudi sredinsko (katoliško) usmerjen del manjšine pa je velikokrat doživel verbalno napadanje na napis in slovenstvo obenem.
Zelo velik odmev so imele izjave o napisu, ki jih je izrekel goriški nadškof msgr. Antonio Vitale Bommarca takoj po nastopu svoje službe v Gorici jeseni leta 1983. V neavtoriziranem intervjuju za Messaggero Veneto je nadškof dejal, da ga napis bode v oči, ker ga spominja na vse, kar je komunizem naredil v Jugoslaviji po vojni v Istri in Dalmaciji. Bommarco, ki izhaja iz družine italijanskih beguncev iz Istre (optantov in ezulov). Objavljeno izjavo je msgr. Bommarco zanikal, ker da je bila vzeta iz konteksta in se opravičil, češ, da ni tako mislil. To je tudi pokazal s svojo strpno politiko do slovenskega življa v goriški nadškofiji. Gotovo pa je, da je nadškof osebnost Tita povezoval s tragično usodo istrskih beguncev. Pisanje časopisa je slovenska manjšina vzela kot napad, saj je bila v njem sovražna nastrojenost do goriških Slovencev. Štandreški župnik Karlo Bolčina pravi: »Verjetno je Bommarco včasih pozabil ločevati med politiko in narodnostjo. Vsi Slovenci se nismo rodili po isto »zvezdo«, tako da ne moremo reči so vsi Slovenci avtomatično tisti, ki so prisilili italijanski narod, da je moral bežati iz Istre.«
Komunisti in fašisti, isti, isti, isti
O nesrečni izjavi nadškofa, ki se je vsako jutro zbujal s pogledom na NAŠEGA TITA, pravi novinar goriškega Novega Glasa Jurij Paljk, da je sprožila burno reakcijo predvsem v »levem delu« manjšine. Paljk je tudi prepričan, da je bila reakcija na napis tudi svetlobna preobleka italijanske karavle na italijanski strani Sabotina v rdečo, belo in zeleno. Karavla je namreč še danes osvetljena v barvah italijanske trikolore, kar je ponoči vidno daleč naokoli.
V duhu takratnega časa je tudi veliko šal na ta račun. Ena govori o Goričanu in Novogoričanu, ki sta se ob nedeljah zjutraj povzpela na Sabotin in Sveto Goro. Vsak s svojega hriba sta se zmerjala – Goričan je kričal »Komunisti!«, Novogoričan pa »Fašisti!«. Po dolini Soče pa je odmevalo: »Isti, isti, isti!«.
Na obeh straneh meje se je vedno veliko govorilo o odprti meji in celo o »najbolj odprti meji v Evropi«, zato napis ni bil nikoli lepo sprejet med Italijani. Tudi danes, ko govorijo o obeh Goricah kot enemu mestu in bi bilo tudi zaradi dobrososedskega duha smiselno napis odstraniti, pa glede tega ni nič novega.
NAŠ TITO v demokraciji
Goriški zgodovinar dr. Branko Marušič zelo dobro pozna regionalno zgodovino Goriške in Primorske. Čeprav se sam svetovnonazorsko šteje med bolj levo usmerjene, v svojih pogledih skuša ostati objektiven. Konec leta 1989 je prav on dal pobudo ZSMS-ju, da bi odstranili napis. Marušič meni, da je napis nastal kot izzivanje in tako kot zvezda na novogoriški železniški postaji ne sodi v Evropo, kamor si želimo.
Z napisom NAŠ TITO  se je leta 1991 spopadla nova, demokratično izvoljena lokalna oblast. Po burni in vroči razpravi v novogoriških skupščinskih klopeh je nazadnje padla kompromisna odločitev, da napisa ne potrebujejo več in občinska skupščina je sprejela sloviti sklep, "naj se njegovo vzdrževanje opusti". Občinski poslanci so menili, da bi bilo odstranjevati napis potratno, saj ga bo grmičevje itak samo zaraslo. To se je tudi zgodilo in poleti napisa zaradi gostega zelenja ni bilo več videti.
S tem bi se zgodba lahko končala, če se ne bi že kako leto kasneje »neznanci« ne odpravili na Sabotin in napis očistili grmičevja. Nekateri pravijo, da naj bi za dejanjem neznancev stala organizacija Zveze borcev, drugi pa da podmladek LDS.
Aktivirali pa so se tudi drugače misleči. Dve župnijski mladinski skupini naj bi nekoč družno razmetali kamenje in napis naredili neprepoznaven. A to je bila tudi edina akcija, ki je želela napis odstraniti.
Čas je naredil svoje in počasi je bil napis vedno manj prepoznaven in v poletnih mesecih zaradi zelenja praktično neviden. S tem bi se zgodba skoraj končala, če ne bi leta 1997 na sceno stopili mladi Novogoričani, ki se zbirajo okrog Mladega Foruma, to je podmladka Združene liste. Naredili so delovno akcijo in ponovno očistili in obnovili napis. Dejanje pravno formalno ni sporno, saj še vedno velja sklep občinskih oblasti, da se napisa ne bo obnavljalo, oziroma, da se za obnovo ne bo namenjalo občinskega denarja. Obnavljanje na lastno pobudo pa seveda ni prepovedano…
Nekaj tednov kasneje je skupina novogoriških svetnikov  na Ministrstvo za okolje vložila prijavo zoper lastnika zemljišča na Sabotinu, ker je napis črna gradnja. »Prijavili smo nelegalno črno gradnjo, ne pa pokojnega maršala,« je za Primorske novice dejal mestni svetnik Niko Jurca (SDS). Inšpektorat za okolje in prostor se je dolgo obiral in kljub številnim dopisom odgovora ni bilo. Slednjič je na zahtevo državnozborskega poslanca Iva Hvalice Inšpektorat odgovoril, da »ne gre niti za objekt niti za poseg v prostor, za katerega bi bilo potrebno dovoljenje.« To torej pomeni, da lahko poslej na naše hribe postavljamo kakršnekoli napise. Me prav zanima, kaj bi Inšpektorat dejal, če bi na pobočje Nanosa s 25 metrov visokimi kamnitimi črkami postavili napis NAŠ PAPEŽ. Tak napis bi gotovo postal »objekt« ali »poseg v prostor«, zgrajen na črno. Izkušnja križa na Škrlatici je dovolj poučna.
Naš mir
Ponovno razburjenje je povzročil napis pred nekaj dnevi, ko so ga neznanci preko noči spremenili v NAŠ MIR. To je novo dejstvo, o katerem imajo ljudje boljše mnenje. Obstaja pa vprašanje, kdo je to storil in kaj bi se zgodilo, če bi ga kdo ponovno spreminjal.
Redno obnavljajo tudi napis TITO nad Renčami,
ki stoji v bližini nekaj uradno še nedokazanih
zamolčanih grobišč
Vsa situacija spominja na obdobje po letu 1990, ko so po vseh pisarnah in trgovinah visele Titove slike. Nihče si jih ni upal sneti in po prvem beljenju si jih nihče ni več upal obesiti nazaj. Poznam celo primer, ko je nekdo svojemu šefu sliko maršala obrnil narobe, šef pa si je ni upal obrniti nazaj, kakor tudi ne sneti z zidu. Najbolj zanimivo pa je, da je šef po vseh pisarnah jezno iskal krivca, ki je sliko obrnil.
V desetih letih smo prebelili že vse pisarne in urade. Titovih slik skoraj nikjer več ni.
Ulic in trgov ne belimo, zato je v Sloveniji ostalo veliko krajev, ki imajo svoje ulice poimenovane po maršalu Titu. Več tisoč Slovencev živi na teh ulicah in prav zanimivo bi jih bilo povprašati, kaj menijo o tem, da morajo živeti v ulici, ki nosi tako ime. Mogoče pa je tudi vprašanje, kaj so storili prebivalci Maribora, Kopra, Radeč, Slovenske Bistrice, Logatca, Velenja, Postojne, Senovega in Radencev, da v svojem mestu ne bi imeli več Titove ulice ali Titovega trga.
POGOVOR
Župan Nove Gorice Črtomir Špacapan (LDS)je med volivci zelo priljubljen. Na zadnjih volitvah je že v prvem krogu dobil skoraj polovico vseh glasov in postal drugič zapored župan Nove Gorice.
Kakšen status ima napis na Sabotinu?
Obravnavajo ga različno. Kar se tiče uradnega statusa, ga nima, ker ni prijavljen kot gradnja. Nastal je pač verjetno spontano, zato ni objekt, ki bi bil vpisan v zemljiško knjigo ali imel ustrezna dovoljenja. To je napis, ki je nastal s priglasitvijo del, za katere pa nimamo ustreznih dokumentov, ali pa brez ustreznih dovoljenj.
Je torej to črna gradnja?
Če bi inšpektorji ugotovili, da je to sploh gradnja, potem lahko rečemo, da je napis črna gradnja.
Kakšno je stališče občine do spreminjanja ali obnavljanja napisa? Leta 1991 je bilo namreč odločeno, naj se vzdrževanje opusti?
Uradnega stališča mestnega sveta ta trenutek nimamo. Takrat pa je šlo bolj za politično vprašanje kot pa za vzdrževanje samo. Res pa je, da je bil sprejet okviren sklep, da se javnih sredstev ne uporablja za ureditev tega napisa.
Kaj pa menite o sami smiselnosti napisa, ki slavi diktatorja, odgovornega za smrt več deset tisoč nedolžnih ljudi?
Kolikor vem tega napisa zdaj ni več, ker so ga spremenili. Potrebno je upoštevati vse zgodovinske okoliščine, take in drugačne, in bi težko komentiral to vašo izjavo. dejstvo je, da gre zgodovina naprej in mi je ljubše, če piše Naš mir kot pa kaj drugega.
Kdo je napis spremenil?
To bi težko rekel. Vse, kar sem izvedel, sem izvedel iz javnih medijev – časopisov in fotografij. Nimam informacij o tem, kdo je to spremenil.
Je spreminjanje kaznivo dejanje?
Mislim da ne – če niso kaznovali tistega, ki je prvi postavil napis, potem tudi spreminjanje napisa ne smatram za kaznivo dejanje. Vprašanje je le, če bi napis potreboval gradbeno dovoljenje, ker pa ne gre za zgradbo, mislim, da tega ne potrebuje.
Boste primer prepustili policiji?
Če bo kdorkoli od občanov to prijavil, bodo to reševali pristojni organi. Sam ne mislim nikogar prijavljati, ker ga nisem tudi prej. Mislim, da to ni tako velika ali pomembna stvar, da bi zaradi tega koga prijavljali policiji.
Po eni strani zelo poudarjate dobrososedske odnose z Gorico, po drugi strani pa lahko napis Naš Tito pomeni izzivanje?
S strani italijanske države je bilo že večkrat opozorjeno na ta napis. Sicer je bilo to bolj s političnega, saj oni ne morejo posegati na naše zemljišče. Kakšnih večjih pritožb pa vsaj v zadnjem času nismo zasledili. To je bilo bolj v polpreteklem obdobju, ki pa je že mimo in ga nima smisla več pogrevati.
In kaj menite o prihodnosti napisa?
Napisi ne bi smeli izražati nikakršnih političnih teženj, ker je to propaganda. Taki napisi niso potrebni. Če pa že je napis, naj bo tak kot je – za mir sem vedno.
Kaj pa če bi napis spremenili v NAŠ MIP?
Če bi to storil MIP za svojo promocijo, bi to moral plačati in poiskati za to ustrezna dovoljenja. Vprašanje pa je, če bi lahko na tak način izvajal svojo propagando

ABC: JOSIP BROZ TITO
Zgodovinarji o Titu še vedno niso rekli zadnje besede. Vseeno pa je dejstvo, da je bil bil Josip Broz Tito diktator, ki je odgovoren za smrt več tisoč nedolžnih ljudi in več sto tisoč  neoboroženih vojnih ujetnikov. Ob tem vse drugo zbledi. Trdnih dokazov, da bi zaradi komunizma Slovenci po vojni izgubili Trst in Gorico, zaenkrat še ni. Branko Marušič celo trdi, da bi brez Tita bila naša meja pomaknjena še bolj proti vzhodu. Večina zgodovinarjev pa se nagiba k temu, da Titov komunizem gotovo ni koristil v pogajanjih za našo zahodno mejo, ampak bolj škodil. To je bilo jasno povedano na koprskem zgodovinskem simpoziju ob petdesetletnici združitve Primorske s Slovenijo. V kolikšni meri je bil Titov komunizem ključen za izgubo Gorice in Trsta, pa bodo pokazale prihodnje raziskave.

besedilo in fotografije: Tino Mamić

članek je bil objavljen v Magu aprila 2001


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vili Ščuka: Človek, ki je samo potrošnik, je bolnik

Znani novogoriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka (79) je svojo poklicno pot začel kot zdravnik s socialnim čutom. Naletel je na otroke v stiski in jim začel pomagati v različnih težavah. 
Nekaj let je delal z odvisniki od drog, alkohola in iger na srečo. Kljub uspešnosti pri zdravljenju narkomanov pa je moral projekt zapustiti, ker ni pristajal na drago metadonsko metodo. Spraševal se je, koliko je človek gospodar svojega telesa in svojih strasti. Ali je samo sesalec, pa čeprav z doktoratom, ali je tudi človek? Po upokojitvi je napisal večkrat razprodano knjigo Šolar na poti do sebe. Državo in šolnike skuša prepričati, da bi začeli drugače razmišljati, in začeli vlagati v razvoj osebnosti. Nenazadnje so s podobnim projektom Finci ustvarili tudi zgodbo o gospodarskem uspehu. Ali si niso vse ugotovitve terapevtov in psihologov glede sodobne družbe in vzgoje precej podobne? Človekova biokemija in nevrofiziologija, ki sta podlagi za človekov način raz mišljanja v nekem social nem ok…

VV FAKTOR (moja gostovanja)

Tu so oddaje VV Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost v tednu po 26. novembru. Hvala vsem za komentarje in delitve informacije. Samo državljani sami lahko s širjenjem informacij po spletu naredimo nekaj zoper medijsko enoumje v državi.

Če je bil kak novinar na volilno nedeljo po prvi izjavi Marjana Šarca ob 19.05 presenečen, da bo ustanavljal parlametnarno stranko, je bil bodisi neinteligenten bodisi se je delal neumnega.
(VV Faktor 39, O rezultatih volitev za novega predsednika RS, KLIK in KLIK; O tej temi govori tudi moja kolumna: KLIK)
Problem Andreja Šiška je bil, ker slovenski novinarji, ko slišijo za domoljubje ali nacionalizem, ne vedo, kako bi se obnašali. Domoljubje je tabu tema za slvoenske medije. Tudi sicer slovenska levica ne ve, kaj bi z državo Slovenijo, saj ji je neodvisnost padla z neba.  (VV Faktor 35, O kandidaturi Andreja Šiška KLIK in KLIK)
V nobeni normalni državi ne bi prišlo do resne možnosti, da bi 39-letnik brez…

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven.
Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati.
Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal:
Na svidenje nad zvezdami.
Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje.
Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino.
Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri.

Tino in čavenski prijatelji