Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na februar, 2011

Bob dneva (Večer, 22. februarja 2011)

"Slovenska Cerkev v tem trenutku nima velikanskega problema le glede finančnim malverzacij. Denar je ne nazadnje umazan. Pravi veliki pok, ki bi utegnil še bolj pretresti slovenske kristjane, je povezan s čistostjo." (misel iz kolumne v Bonbonu)

Alojz Rebula

Nokturno za Primorsko, roman o umorjenem primorskem junaku Filipu Terčelju, ocena (2004-05)
Skrivnost kostanjevega gozda,
roman o agentu tajne policije, ki zalezuje duhovnike, ocena (2010)
Ob Babilonski reki,
roman o neuklonljivih pregnancih iz leta 1945, ocena (2009)
Pod vrhom tisočletja,
dnevnik 1997-2000
Ljubezen se z leti krepi,
pogovor s pisateljskim parom Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo (2009)
Neodvisna Slovenija: Šele od včeraj na soncu zgodovine,
intervju z Rebulo ob podelitvi nagrade Kresnik (2005)
Pisatelj malo drugače,
pogovor s Tatjano Rojc, odlično poznavalko Rebulovega opusa (2009)
Rebulovo voščilo Istri,
edini pisateljev avtorski zapis v Primorskih novicah (2006)
Veliki literat in pika,
poročilo ob izidu pisateljeve biografije v slikah (2009)
Rebula in Kocbek,
pogovorček s pisateljem o Kocbeku (2010)

Kolšek proti Rebuli,
pismo bralca Sobotni prilogi, neobjavljeno

Četverorečje, nov roman Alojza Rebule,
poročilo ob izdiu romana Četverorečje (2011)

Pisatelj malo drugače (Tatjana Rojc o Alojzu Rebuli)

Pogovor s Tatjano Rojc, avtorico knjige Pogovori z Alojzom Rebulo  drugi članki o Rebuli Literarna kritičarka Tatjana Rojc je v knjigi Pogovori z Alojzom Rebulo pripravila dragoceno gradivo za razumevanje tako pisateljeve osebnosti kot tudi njegovih del. V delu, ki so ga izdale tri “sestrske” Mohorjeve družbe, so zbrani intervjuji, ki jih je Tatjana Rojc z Rebulo opravila za Radio Trst A. Delo je izšlo kot počastitev pisateljevega 85. rojstnega dneva, ki ga je praznoval letos. Kdaj ste se prvič srečali s pisateljem Rebulo? “Ko srečaš človeka, kakršen je Alojz Rebula, ko si njegov dijak, je v bistvu nemogoče, da bi ostal do njega ravnodušen. Fascinira te njegovo znanje, njegova duhovna širina, njegov temperament. Prvo delo, ki sem ga prebrala še v liceju, je bil roman V Sibilinem vetru. In od tedaj sem povsem očarana od Rebulovega pisanja, od svojskosti stila, od njegove duhovne premise. Šele kasneje, v zrelejših letih, sem se začenjala spraševati tudi o njegovem credu. ” Kako se je rodil…

Rebulovo voščilo Istri

Istra je bila nekdaj desetnica med pokrajinami Primorske - Danes jo plemeniti s simboli oljke drugi članki o Rebuli Po vojni me je v Koper komaj kdaj zaneslo, istrsko pokrajino sem si mogel – po zaslugi izleta Društva slovenskih izobražencev v Trstu – ogledati samo enkrat, tudi z njenim pesnikom Alojzom Kocijančičem sem se bežno srečal samo enkrat. In vendar Istra ni samo v soseščini mojih rodnih krajev, ampak tako rekoč leži pred njihovim pragom; iz svojega Šempolaja sem na jugu videl ne samo morje, ampak onkraj tržaškega zaliva tudi Istro, njeno obalo tja do Pirana. Nikdar si ne bi bil mislil, da bo zgodovina prestavila naš izvirni košček slovenskega Jadrana od Barkovelj do Devina, morje lepe Vide, tja dol, v valove, ki niso dišali od naših enodebelnih čup, ampak od ladij Serenissime, ob obalo, ki ni govorila jezika kriških ribičev, ampak beneško narečje. Kakorkoli se je že zgodilo, zgodovina je Slovencem vzela njihovo morje in jih obdarovala z drugim; namesto prepadno skalnate obale, …

Bl. Alojzije Stepinac in Slovenci

Zagrebški kardinal Alojzije Stepinac, ki je dosegel čast oltarja istočasno z Antonom Martinom Slomškom, je bil zelo povezan s Slovenci. Pokopali so ga v zagrebški katedrali, kamor se od takrat zgrinjajo množice romarjev, tudi iz Slovenije.
V četrtek, 10. februarja, se spominjamo smrti zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca. Za blaženega ga je razglasil prejšnji papež Janez Pavel II., ko je drugič obiskal Hrvaško (1998). Rodil se je v Krašiću (1898), maturiral na gimnaziji v Zagrebu, nato pa je bil vpoklican v vojsko. Kot avstrijski častnik se je boril na Soški fronti, kjer je padel italijansko ujetništvo. Vojna pa se zanj končala na Solunski fronti, kjer se je kot prostovoljec skupaj s Srbi boril za novo jugoslovansko državo. Po vojni se je odločil za duhovniški poklic. Na rimski Gregoriani je doktoriral iz filozofije in teologije. V Zagrebu je bil pobudnik ustanovitve dobrodelne organizacije Karitas (1931), kmalu nato pa je postal najmlajši škof na svetu, saj je imel le dobrih 36 let. …