Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2001

Bogdan Žorž: Razvajenost, rak sodobne vzgoje

Rana sodobne družinske vzgoje je razvajenost. Katera vzgoja je ustreznejša: bolj trda in stroga ali popustljivejša?
Kako otroka vzgojiti v odgovorno osebnost in ga zavarovati pred vsemi zankami življenja? Na vsa taka in podobna vprašanja, ki si jih postavljajo starši, vzgojitelji, kateheti in sorodniki išče odgovore psiholog Bogdan Žorž. O tem govori njegova knjiga Razvajenost - rak sodobne vzgoje. Postavili smo mu nekaj vprašanj. Kaj pomeni razvajenost? Pod besedo razvajenost običajno razumemo prekomerno zahtevnost v materialnem pogledu, prekomerno izbirčnost v hrani, morda še neko lenobnost, neurejenost glede pospravljanja in podobno. Vendar je razvajenost že od nekdaj bila veliko širši pojem. O razvajenosti govorijo pravljice, pa tudi Sveto pismo. Pravljice govore o razvajencih dokaj posmehljivo. V večini so razvajenci v pravljicah orisani kot nekoliko omejeni, neiznajdljivi, nesamostojni ljudje, obenem pa svojeglavi, zahtevni, zamerljivi, ozki... V znani pravljici o Pepelki so to hč…

KAKO JE NAŠ TITO JE POSTAL NAŠ MIR

Pred tremi leti sem civilno služil vojaški rok v Centru za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi. Nekoč smo se s kombijem vozili po Novi Gorici in ob gledanju skozi okno sem nekaj zinil o diktatorju, ki ga še toliko let po smrti slavi napis Naš Tito na Sabotinu. Fizioterapevtka srednjih let me je pisano pogledala in s povzdignjenim glasom zasikala: »Ja kdo pa te je šolal?« Beli kamniti napis Naš Tito pod vrhom hriba Sabotin, tik ob državni meji je dolg 130 metrov, kamnite črke pa so visoke 25 metrov. Napis je pravzaprav nizek kamnit zid, oblikovan v napis in prebarvan z zelo obstojno belo barvo. Prvi napis »Tito« so postavili aktivisti takoj po koncu druge svetovne vojne tako, da je bil viden po vsej Gorici.Takrat Nove Gorice še ni bilo in državna meja med Jugoslavijo in Italijo še ni bila določena.
Prej DUCE, nato TITO Postavljanje podobnih napisov se je na Primorskem začelo že v času fašizma. V čast Benitu Mussoliniju in njegovemu obisku po slovenskih »odrešenih« krajih, so Primorci…

dr. Marko Kremžar: ALI NAS JE STRAH SPOMINA?

V PRIČAKOVANJU 27. APRILA O državljanski vojni na Slovenskem se ne govori veliko. Tudi zgodovinarji, se zdi, kot da so pozabili nanjo. Kadar pa se kaj omeni v zvezi s krvavo rihto druge svetovne vojne, so dogodki omenjani črno-belo: eni so borci za svobodo, drugi pa kolaboranti. Zgodovinska resnica je povsem drugačna. Pred kratkim je izšla polemična knjiga dr. Marka Kremžarja Med smrtjo in življenjem. Kremžar je bil po koncu vojne skupaj z domobranci vrnjen v Jugoslavijo – in preživel.
Zakaj po desetih letih demokracije odpirate take teme? Res je vprašanje, zakaj se je potreba pri nas dotikati "takih" tem še po desetih letih demokracije. Kako to, da se je po padcu totalitarnega režima tako malo rojakov vprašalo, kaj se je v resnici skrivalo za enoumjem, ki jim ga je vsiljeval skoraj polstoletni režim? Težko je razumeti npr., da niti dijaki škofijske gimnaziJe v Št. Vidu ne vedo, da študirajo v prostorih, ki so bili po vojni kraj trpljenja in smrti ter eno najbolj krutih koncent…