Mwoja besejda

Pred leti sem obesil novinarstvo na klin. Velikokrat me ljudje vprašajo, zakaj. Zaradi mobinga, cenzure in zaprtega medijskega prostora. Sedaj tu in tam napišem kak članek. Živim pa od izdelovanja družinskih dreves. Napisal bi več, a medijskega prostora ni. Ali pa so honorarji smešno nizki. Zato sem hvaležen Novemu Glasu, Domovini in Vipavski, ki imajo vedno odprta vrata. Septembra sem napisal prvo ponudbo nekemu mediju, da bi zanje pisal tedensko kolumno. A so se zahvalili. Do pogovora o višini honorarja sploh nismo prišli. Zato nisem uspel niti povedati, da sem pripravljen honorar vezati na branost kolumne. Honorar naj bo dober le, če bo kolumna dobro brana. Potem se je zgodba ponovila še pet (5) krat. Zdaj bom poslal ponudbo sedmemu mediju. Priznam, da nisem optimist, he, he.

Jezuit Vili Lovše, ki smo ga na velikonočno nedeljo gledali na nacionalni TV (intervju Jožeta Možine) vabi na zelo zanimivo srečanje, kjer bo sodelovala tudi moja malenkost s predavanjem in pogovorom na temo: MOŠKI - OGROŽENA VRSTA. Pater Vili takole piše: "Spoštovani možje,  povabljeni, da se skupaj utrdimo v svoji resnični identiteti Božjih sogovornikov in sodelavcev. Kot takšni smo poslani zajeti vsakogar in vse v eno veliko Božjo družino sinov in hčera. Življenje nam je podarjeno, da bi ga kot dragocen dar razdelili z brati in sestrami. Le tako vse kar delamo in živimo postaja večno. Dobrodošli vsi možje, člani moških skupin znotraj Cerkve, vsi, ki bi takšne skupine radi ustanovili v svojih župnijah, vsi, ki v srcu dobro mislite in vam ni vseeno kaj postajamo današnji moški." Ime srečanja: 1. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov pri sv. Jožefu v Ljubljani Naslov srečanja: Tukaj sem, pošlji mene 14. aprila 2018 pri Sv. Jožefu v Ljubljani Zaradi lažje or...

Literarni par, pisateljica in pesnica Zora Tavčar ter pisatelj in esejist Alojz Rebula, sta pomembno oblikovala slovenski kulturni in družbeni prostor. Ob njunem umetniškem ustvarjanju se zdi, kot da pozabljamo na njuno publicistiko in družbeno kritična dela. Štajerka Zora Tavčar in Tržačan Alojz Rebula sta se spoznala na ljubljanski univerzi kot študenta. Od takrat sta neločljiva. Čeprav sta redko podpisana oba skupaj, bi v resnici v prav vsakem delu enega našli velik vpliv drugega. Njuna vzajemnost je zgled ne le zakonske zvestobe, ampak tudi umetniške in ustvarjalne složnosti. Kot šolnika sta močno vplivala na več generacij mladih tržaških Slovencev, dosledno pa sta skrbela tudi za živo vez med matico in zamejstvom. Akademik Alojz Rebula je aktiven udeleženec in organizator foruma Draga vse od začetkov. Draga je bila »edini forum slovenske svobodne besede«, ki je že v časih trde komunistične diktature razbijala enoumje in ljudi bodrila v razmišljanju o svobodi in demokracij...

Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.  Tino Mamić predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Izjava ob dnevu svobode tiska, 3. maju 2017 www.znp.si www.tinomamic.eu Več o pogledih na medijsko sliko v državi: KLIK

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari. Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine ( KLIK ), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič ( KLIK ).  O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis n...

Brecelj v sredini med Podbersičem in Puharjevo na predstavitvi knjige v Ljubljani. Stolov je zmanjkalo. Zgodovinarji že desetletja raziskujejo in ugibajo, kdo je umoril krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal in identificiral tri imena morilcev tržaški časnikar Martin Brecelj. O tem bo Brecelj spregovoril na adventnem večeru KKI v sredo 7. decembra 2016 ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru. Rotunda bl. Elija, 7. dec. ob 19:00 Filozof, časnikar in publicist Martin Brecelj je nedavno napisal knjigo Anatomija političnega zločina (Mladika), ki je vzbudila izjemno pozornost v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je ugotovil, kdo so bili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (OF)....

Šagra septembra 2016 Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne. Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto.  Prefarali so ga Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi. Spa...

Koprski Klub krščanskih izobražencev (KKI) vabi na srečanje ob največjem mozaiku slikarja MARKA IVANA RUPNIKA v Sloveniji. Na pobudo ustanovnih članov KKI se dobimo pred cerkvijo v Vrhpolju pri Vipavi v nedeljo, 13. novembra 2016 ob 17. uri . Tamkajšnji župnik Janez Kržišnik nas bo vodil skozi podobe, ki jih je ustvaril Prešernov nagrajenec, slikar in primorski duhovnik Marko Rupnik. Njegova dela je doslej videlo več ljudi kot katerigakoli drugega slovenskega umetnika v vsej zgodovini. Eno od svojih pomembnejših del je naredil tudi sredi Vipavske doline. Po ogledu sledi družabno srečanje v bližnji dvorani. Agape bomo pripravili z dobrotami, ki jih bo prinesel vsak sam. Prosimo le, če zaradi lažje organizacije svoj prihod napoveste na naslov: koper@klub-ki.si ali po telefonu 031-658-701 (Boris). Prosimo, da nam obenem sporočite tudi Vaše podatke za pošiljanje vabil.  Vabimo Vas tudi na tradicionalne ADVENTNE  VEČERE Rotunda bl. Elija ob koprskem župnišču...

Koprska Rotunda mi je v zadnjih tednih dvakrat poslala prošnja za donacijo. Čeprav sem se z njihove liste za obvestila odjavil. Odgovoril sem jim, obakrat, vljudno, naj se obrnejo na Marka Breclja. Slednjemu so namreč nedavno samoiniciativno pomagali, ko ga je koprska oblast hotela preseliti. V odprtem pismu so pojasnili, da ima Brecelj velike zasluge za koprsko družbo. Ne vem, če so pri tem mislili tudi na vse njegove sovražne izpade do kristjanov ali na škodo, ki jo je povzročil na zvonovih v zvoniku katedrale. Zato sem bil prepričan, da jim bo sedaj, ko so oni v težavah, gotovo pomagal. A sem od vodstva Rotunde dobil žaljivo repliko in dupliko. "Brecelj ima podoben ego kot ti," je zapisal dr. Bojan Mevlja. Ker gre za organizacijo, ki so jo ustanovili kristjani z namenom krepitve civilne družbe v Istri, je prav, da o tem odkrito spregovorimo v javnosti. Direktor je iz sveta zavoda že pred leti uspel najprej izriniti glavnega ustanovitelja, ki je tudi finančno najbo...

V ponedeljek se bo v Kopru odvil večer, posvečen verjetno najbolj dragoceni sliki v Sloveniji, ki je znana pod imenom Sveti razgovor (Sacra conversazione). Veliko oltarno palo Marije na prestolu s svetniki je pred natančno pol tisočletja ustvaril sloviti renesančni mojster Vittore Carpaccio. Koprski škof dr. Jurij Bizjak je o sliki dejal: “Slikar je odgovoril na izzive takratnih viharnih časov: naslikal je umirjeno podobo Marije na prestolu, držečo Jezusa, ki bi rad shodil. Prisrčna in lepa slika.” Stolni župnik dr. Primož Krečič pa je avtorju povedal: “Vittore Carpaccio je priča duhovnosti, kulture in človečnosti našega mesta” O pomenu te dragocene umetnine bo spregovoril kurator Edvilijo Gardina iz koprskega Pokrajinskega muzeja. Pogovor z njim bo vodil Tino Mamić. Srečanje bo v ponedeljek, 23. maja 2016 ob 20. uri v koprski stolnici ob Carpaccievi sliki.  Prireditev v sklopu Carpaccievega leta Carpaccio 500 organizirata koprski Klub krščanskih izobražencev (KKI) in...

Slovenska vlada pripravlja novo medijsko zakonodajo. V sklopu te so lahko sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli tisti, ki jo imajo že zadnjih 40 let. Tisti isti. Drugi so bili bolj privesek, ki so sicer lahko kaj povedali, a jih glavni igralci niso jemali najbolj resno. Na to temo je moja malenkost bila nekajkrat naprošena za kako izjavo v imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Seveda je imelo ono drugo novinarsko društvo, tisto, ki ga je partija ustanovila v partizanih med vojno, vsaj desetkrat več medijskega prostora kot ZNP. Celo na RTVS, kjer programski standardi jasno zapovedujejo enakpravno obravnavanje različnih polov. Pravzaprav je na RTVS prišlo do smešno absurdne situacije: štirikrat zapored sem v zadnjem letu na prošnjo nacionalne RTV hiše dal izjavo, ki so jo posneli, potem pa ne objavili. Vsakič sem kot ključni problem slovenskih medijev poudaril njihovo (ne)pluralnost in povezanost s politiko. Vsakič so mi...

Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že ničkoliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in bransoti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se en bodo mediji nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli. Nihče se tudi ne sprašuje, kdo je sploh prodal Delo in kdo ga je moral kupiti. Kaj šele, da bi se vprašali, kaj mora novi lastnik z Delom sedaj narediti in kdo ga usmerja iz ozadja. Samo naivneži bi verjeli, da je Delo, ki ga leta in leta niso hoteli prodati tujim lastnikom, ki svoje medije uspešno vodijo, slednjič kupila slovenska družba zar...

Meškovo priznanje 2015 za življenjsko delo prejme pisatelj, gospodarstvenik in publicist dr. Marko Kremžar. Meškovo priznanje 2015 za medijsko novost (debitanta) pa prejme portal in časnik Domovina. V nadaljevanju je slavnostni nagovor predsednika ZNP.   Nocojšnji večer je nekaj posebnega. Združenje novinarjev in publicistov namreč podeljuje priznanja, poimenovana po našem ustanovnem članu Borutu Mešku. Z njimi ne le obujamo spomin na pokončnega novinarja, ampak tudi kažemo na svetle zglede v slovenskem medijskem prostoru. Medijska Slovenija je še vedno zelo daleč od pluralizma kot ga poznamo v zahodnih demokracijah. Živimo v okolju, ki je po eni strani izredno agresivno do izražanja ljudi, ki ne mislijo enako kot levičarska politična elita. Po drugi strani pa nam mediji vsiljujejo svoj pogled na svet, ideologijo, ki se spogleduje s totalitarističnimi idejami.   Spomnimo se samo medijske gonje proti zagovornikom družine pred nedavnim referendumom. Ali pa medijskega vredn...

Razmah sovražnega, žaljivega, vulgarnega in primitivnega govora, ki smo mu priča posebej na spletu v zadnjih letih, ni nič presenetljivega. Je povsem logična posledica razmer v družbi. Ali bolje – v podobi družbe, kot jo prikazujejo mediji. Spomnimo se, kako so se že pred dvema desetletjema v Mladini norčevali iz posmrtnih ostankov nepokopanih žrtev komunizma. Kdor se je zavzel, da je mrtve treba pokopati, ne pa pustiti, da njihove kosti živali raznašajo po gozdu, je bil stalna tarča posmeha. Kar so antični Grki imenovali sočutje in kar zahodna civilizacija dojema pod pojmom Antigona, so radikalni levičarji preimenovali v »preštevanje kosti«. Nadaljevanje kolumne na portalku Domovina.je: KLIK

Novi mediji in njih poskusi kažejo, da so razmere danes enake tistim izpred petih, pa tudi 20 let. Zato novi projekti lahko uspejo le z novim pristopom. Sicer se bo zgodovina, kot ničkolikokrat doslej, ponovila. Največji premik je obetal medijski koncern Bojana Požarja. Naslonil bi se namreč na že uveljavljene znamke z visokim deležem bralstva in oglaševalskega kolača. Požar je pogorel zaradi razmeroma dolgega obdobja, v katerem...  Več v moji kolumni na portalu Domovina.je: KLIKNI

Umrl je pater Bruno Korošak (1920-2015), veliki zgodovinar in duhovnik. Naj omenimo samo eno njegovo odkritje. Frančiškanski teolog in nekdanji profesor na več rimskih univerzah Bruno Korošak je ugotovil, da je bil blaženi Monald Koprski, avtor slovite Summe Monaldine, rojen v okolici Pirana v slovenski premožni kmečki družini ( KLIK ). Zanimiv pogovor, ki je dostopen tudi na spletu ( KLIK ) je z njim posnel Jože Možina v odddaji Pričevalci. Korošakova dela je objavil na spletu ( KLIK ) tudi veliki ljubitelj naše preteklosti Štefan Rutar Dreškov. S patrom sem se imel čast srečati v živo pred leti, ko sem še končeval študij na univerzi (1997), naredil za Družino z njim kratek pogovor. Takole se je glasil članek. Patrer Bruno (vir: franciscani.si) Na Kostanjevici nad Novo Gorico (domačini jo imenujejo Kapela) je frančiškanski samostan, kjer trenutno živi pater Bruno Koršak, apostolator za beatifikacijo škofa Friderika Barage. Pater Bruno že točno 30 let zbira dokumente i...

Ko govorimo o polpretekli zgodovini, to tragično obdobje le težko povezujemo s spolnostjo. A prav to se zgodi v romanu priljubljenega pisatelja Draga Jančarja. Arhivar v dosjeju političnega emigranta umrlega v Avstraliji najde življenjsko zgodbo pravega pravcatega Casanove. Med stotinami trofej tega erotomana je tudi učiteljica, ki jo dobro pozna naš arhivar, kar Jančarjevega junaka, pa tudi bralca, potegne v zgodbo. Roman Drevo brez imena je nenavaden zaradi vrste elementov. Posega v temo bratomorne vojne, ki se je slovenski umetniki radi izogibajo. Jančar pa je celo glasno protestiral, da so kritiki njegovo Drevo brez imena prezrli. V zadnjih tednih je sicer knjiga dobila nekaj medijske pozornosti, saj je prišla v finale izbora za nagrado Kresnik. Brezno v Kočevskem Rogu, iz katerega se je po bukvi rešil France Kozina. Njegovo pričevanje je objavljeno tukaj Jančar je sicer v romanu upodobil drugega človeka. Druga nenavadnost je prepletanje časov in skakanje iz ...