Mwoja besejda (tastara)

V več primorskih cerkvah, ki jih je v času druge svetovne vojne poslikal Tone Kralj, lahko še vedno najdemo obraze italijanskega duceja Benita Mussolinija, nemškega firerja Adolfa Hitlerja in fašističnega politika, ki je vodil invazijo na Reko, pesnika Gabrieleja D'Annunzia. Tone Kralj (1900-1975), ekspresionistični slikar, ki ga v osrednji Sloveniji zaradi modernosti niso sprejeli, je na Primorskem poslikal več kot 40 cerkva. V času fašizma, ko je bila večina primorskih umetnikov prisiljena umolkniti ali se izseliti v Jugoslavijo, je Kralj zelo jasno izrazil svoj protest zoper italijanski in nemški imperializem. Slikar se fašistov ni bal in je že pred drugo svetovno vojno, še bolj pa med njo, to očitno pokazal. To velja za več poslikav, od katerih so nekatere razmeroma znane, nekatere pa še skoraj povsem neraziskane. Kraljeve umetnine so v mnogih cerkvah ogrožene. Zaradi vlage je marsikatera freska že odstopila, denarja za popravilo pa ni dovolj. Sorodniki pokojnega slikarja tako

Čeprav v Sloveniji električne avtomobile prodajajo že več mesecev, bi nakupe zlahka prešteli na prste ene roke. V tem trenutku v razvoju prednjačijo samouki, ki izdelujejo vse več električnih avtomobilov. Takih avtomobilov je zato na naših cestah vsak mesec več. Prvi serijski električni avtomobil, ki so ga začeli prodajati pri nas, je bil italijanski malček tazzari. Dvosed z uradnim dometom do 140 kilometrov stane 23 tisočakov, nanj pa je treba čakati tri mesece. Majhno zanimanje Lani so za vso Evropo izdelali samo tisoč teh praktičnih mestnih vozil. Slovenski uvoznik pravi, da so prodali samo dva, pa še od teh so enega odpeljali v Srbijo. Vzrok za majhno zanimanje je treba iskati predvsem v visoki ceni, a tudi v pričakovanju subvencij, ki naj bi jih država delila v okviru programa nizkoogljične družbe. V nasprotju z uradno ponudbo je spletna veliko ugodnejša. Na voljo so podobni avtomobili za precej ugodnejšo ceno. Vendar poznavalci opozarjajo, da gre za kitajske izdelke in zavajajoče

Čeprav na ekološke probleme znanstveniki opozarjajo že več desetletij in čeprav svetovni politiki govorijo o zeleni prihodnosti že vrsto let, pa je v običajnem življenju sprememb bolj malo. Dobrih zgledov pa je vse več. Poglejmo najprej sončno energijo, ki jo človeštvo izkorišča že vse od Adama in Eve naprej. V stoletjih se je nabralo ogromno znanja. Hkrati pa se zdi, da tega vedenja ne uporabljamo več. Denimo, naši predniki so stoletja gradili samostojne hiše z daljšimi nadstreški, kot jih gradimo danes. Zakaj? Poleti so dajali senco in zmanjševali vročino v hiši. Pozimi, ko je sonce nizko, pa nadstreški niso ovirali žarkov, da bi posvetili v hišo, hkrati pa hišo bolj učinkovito varovali pred dežjem. Če danes opazujemo sodobne hiše, jih ima daljši nadstrešek bolj malo. Moderno izkoriščanje sončnih žarkov je povezano s sončnimi celicami. Prvi kolektor je bil patentiran v Franciji že daljnega leta 1861. Prvi sončni kolektorji za ogrevanje tople vode za kopalnice pa so bili na zasebnih h

Sv. Benedikt iz Nursije (god 11. julija) je postavil zahodno meništvo na povsem nove temelje in tako preoblikoval srednjeveško Evropo. Z geslom “moli in delaj” ali v latinščini “ora et labora” je samostane naredil za gospodarska in kulturna središča. Leta 529 je bizantinski cesar zaprl še zadnjo pogansko šolo v Atenah. Istega leta se je na grič Cassino južno od Rima povzpel menih Benedikt in ustanovil samostan. Benediktova redovna skupnost je začela kulturno, duhovno in gospodarsko prenovo Evrope. Končala se je antika in začel srednji vek. Benedikt se je rodil leta 480 v plemiški družini v umbrijski Nursiji. Iz Rima, kjer so se bili besedni, pa tudi krvavi boji za verske resnice in papeški prestol, je zbežal v samoto. Po nekaj letih samotarskega življenja v votlini je ustanovil samostan Montecassino in postavil nova, razmeroma stroga redovna pravila. Evropa, kjer so se še vedno preseljevali celi narodi, je bila opustošena. Benediktovi tovariši in nasledniki, ki so začeli nove samosta

Svetnika Ciril in Metod (god 5. julija), ki sta v 9. stoletju opismenila Slovence in jih branila pred nemškimi pritiski, sta vse do danes ostala močan narodni simbol. Posebej to velja za Primorsko, kjer so duhovniki v boju proti italijanskemu nacionalizmu in fašizmu obujali spomin na davno glagolico. Ciril in Metod sta se rodila v Solunu kot Mihael in Konstantin. Ni jasnih dokazov, ali sta se slovanskega jezika naučila v družini ali v okolici mesta, ki je bila povsem slovanska. Ciril je vstopil v samostan, Metod pa je postal profesor filozofije v Carigradu. Leta 862 ju je cesar na prošnjo moravskega kneza Rastislava poslal kot misijonarja med Slovane. Tone Kralj je v Štandrežu pri Gorici v župnijski cerkvi upodobil Cirila in Metoda s knjigo v slovanskem jeziku Sveta brata, ki sta prednikom današnjih Slovencev prinesla pisavo in jih postavila v zgodovino, sta bila večkratna gosta na dvoru slovenskega kneza Koclja. Njun vpliv na Koclja je bil odločilen, da se je Spodnj