Mwoja besejda

Leta 1944 so se o razmejitvi dogovorili slovenski in hrvaški partizani. Poveljnik s slovenske strani Milan Guček, se v knjigi takole spominja čas, ko je, kot poudarja, prvič v življenju videl Sečoveljske soline:  »Z Andrijo*  sva se kaj lahko sporazumela. Meja bo tam, kjer se konča ozemlje, ko govorijo ljudje še izrazito slovensko. ... In sva kar začrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. Začela sva pri izlivu Dragonje v morje skonca sečoveljskih solin, nato sva šla ves čas po toku te rečice do pod vasi Topolovec, od tod sva zajela pod naše slovensko ozemlje vasi na vzhodu do nad Šterpeta pred Buzetom, od tam pa sva potegnila črto na sever proti pogorju Čičarije in prelazu mala vrata. Podala sva si roke. Sedaj ne bo več nesporazumov, čigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoče republiške meje. Kdo ve?« Pogled na Piranski zaliv s slovenske strani Dogodek je opisan v knjigi Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa 1959). * Andrija Babić (opomba avtorja)

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z min...

V četrtek bo v Divači 28. pogovorni večer, na katerem bodo predstavljene tri zanimive, napete in tragične zgodbe, povezane s Trstom:  - Danica Tomažič in Stanko Vuk - Leopoldina Mekina ter - Ksenija in Rado Hribar "Gre za nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje slovenski narod še danes," napoveduje voditelj večera Stojan Lipolt. Gostje večera bodo: - Majda Colja Kompan , sestrična Danice Tomažič (več: KLIK ) - Borut Mekina , novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina  - Peter Hribar , nečak Rada Hribarja in - Alenka Puhar , novinarka in publicistka, ki bo imela zaključno besedo Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter n...

Novo društvo Domoljubni Tigr 13. maj se bo prvič predstavilo javnosti v Vipavi. Gre za novo društvo,ki je nastalo zaradi večletnega nezadovoljstva z vodstvom starega Društva Tigr. Sedež ima v Vipavi. Precej članov je namreč opozarjalo, da se priklanjajo politični levici in se skušajo zliti v eno s partizansko veteransko organizacijo Zvezo borcev. Ne očitajo jim samo partnerstva z Zvezo borcev, ampak tudi molk, ko gre za izkrivljanje zgodovinskih dejstev s strani nekaterih vidnih politikov in funkcionarjev Zveze borcev. Društvo bi po njihovem moralo gojiti domoljubje in se odmakniti od vsake ideologije. Načela novega društva so na papirju precej podobna načelom starega. Bistvo pa je v podrobnostih. Več v goriškem tedniku Novi Glas.

Gibanje 13. maj organizira spominsko slovesnost kot poklon tigrovcem in vsem žrtvam fašizma. Prireditev bo v nedeljo 6. septembra ob 11. uri pred ljubljansko Univerzo na Kongresnem trgu. Tam je namreč že več let precej neopazen spomenik bazoviškim žrtvam (na fotografijah). Na slovesnosti bodo peli primorsko himno Bazovica. Naj omenimo, da je pesem Vstala Primorska, ki jo mnogi štejejo za primorsko himno, dejansko plagiat Bazovice: refren so vzeli iz Bazovice, besedilo pa napisali šele več let po koncu vojne. Vili Kovačič iz Gibanja 13. maj pravi: "Zapeli bomo tudi pesmi Rož, Podjuna, Zila, Lipa zelenela je in Prišla bo pomlad. Recitirali bomo pesmi v spomin bazoviškim žrtvam, prvi odporniški žrtvi Danilu Zelenu in vsem tigrovcem. Spregovorili bodo tudi sorodniki in znanci bazoviških junakov. Spomnili pa se bomo tudi na druge zamolčane antifašiste. Namesto rabljev in funkcionarjev je čas, da spregovorijo prizadeti ljudje . Zato polaganja vencev ne bo. Bomo pa jasno povedali...

Na Sveti Gori pri Gorici so se spomnili na ustanovitev tednov duhovnosti v alpski gorski vasici Stržišče. Nekaj fotografij s srečanja objavljamo na tem mestu, več pa jih je na voljo na portalu gibanja Pot . Največ besed je bilo izrečenih o ustanovitelju Stržišča Vinku Kobalu. Poglejmo njegovo življenjsko pot, da bomo lažje razumeli polstoletno Pot. Članek je bil objavljen v dnevniku Primorske novice leta 2006 ( ogled v PDF ). Seveda je vsebina šla marsikomu od urednikov in novinarjev v nos. Zgodba se je slednjič končala, da sem moral novinarstvo obesiti na klin (2012), saj je bilo pritiskov preprosto preveč.  Tovarišija, osvoboditev Vinko Kobal ni bil samo človek, ki je začel zbujati slovenske kristjane, da so postali družbeno aktivni, ampak predvsem preprost primorski duhovnik, pravi naslednik čedermacev. Svetogorski stržiški bend. Konec druge svetovne vojne je 17-letnega Vinka Kobala našel v semenišču v Vidmu. Ko je dve leti kasneje postalo dokončno jasno...

Umrl je pater Bruno Korošak (1920-2015), veliki zgodovinar in duhovnik. Naj omenimo samo eno njegovo odkritje. Frančiškanski teolog in nekdanji profesor na več rimskih univerzah Bruno Korošak je ugotovil, da je bil blaženi Monald Koprski, avtor slovite Summe Monaldine, rojen v okolici Pirana v slovenski premožni kmečki družini ( KLIK ). Zanimiv pogovor, ki je dostopen tudi na spletu ( KLIK ) je z njim posnel Jože Možina v odddaji Pričevalci. Korošakova dela je objavil na spletu ( KLIK ) tudi veliki ljubitelj naše preteklosti Štefan Rutar Dreškov. S patrom sem se imel čast srečati v živo pred leti, ko sem še končeval študij na univerzi (1997), naredil za Družino z njim kratek pogovor. Takole se je glasil članek. Patrer Bruno (vir: franciscani.si) Na Kostanjevici nad Novo Gorico (domačini jo imenujejo Kapela) je frančiškanski samostan, kjer trenutno živi pater Bruno Koršak, apostolator za beatifikacijo škofa Friderika Barage. Pater Bruno že točno 30 let zbira dokumente i...

TVS je obeležila obletnico konca koncentracijskega taborišča Auschwitz (Oswiecim). V Odmevih so (27.01.2015) osnovni prispevek nadgradili z zgodovinskim pregledom drugih genocidov in koncentracijskih taborišč po svetu. Malih auschwitzev. Opisali so tako armenski genocid kot pokol v Srebrenici. Pa tudi indijanske rezervate v ZDA in zapor Guantanamo na Kubi. Pri tem pa so zamolčali vsa koncentracijska taborišča na slovenskih tleh, pa čeprav je od tam odšlo v smrt več deset tisoč ljudi. Vsa slovenska javnost ve, da so taboriščniki in taboriščnice iz uničevalnega taborišča Teharje končali v Hudi jami. Novinarji in uredniki TVS so »pozabili« tudi na milijone žrtev v komunističnih taboriščih v Sibiriji in na Kitajskem. ZNP odločno protestira zaradi manipuliranja z zgodovino. Ne gre samo za prikrajanje zgodovine in kršenje programskih standardov RTVS, ampak tudi za žalitev žrtev, ki so trpeli koncentracijskih taboriščih, in njihovih sorodnikov, ki so obvezni vsak mesec plačevati RTV pris...

Komentar iz Časnika.si na dan združitve Primorske z matico Slovenijo Ko sem danes zjutraj izobešal zastavo na hiši, sem rekel, da moram to, kar se mi mota po glavi že več dni, dati na papir. Na ekran, pravzaprav. O tridnevju, Primorcih in takoimenovanih borcih. Sobota - manifestacija italijanstva Bila je sobota, prvi dan. Na Primorsko je prišel papež. Želel sem si iti, a sem se na koncu premislil. S par prijatelji smo namreč menili, da bo to še ena manifestacija italijanstva, kjer Slovenci ne bodo niti omenjeni. Imeli smo prav. Vse je bilo v italijanščini, kar je po svoje logično, saj je to bila komemoracija v organizaciji italijanskega vojaškega vikariata. Če bi prišel v goste goriški nadškofiji, bi Slovenci bili vsaj omenjeni. Na kratko, da ne bo pomote.  Tata mi je po vrnitvi iz Redipulje sume potrdil - papeža ni niti videl, ker so dobili take sedeže, ne v brošuri ne v programu pa ni bilo nobene slovenske besede. Razen "Redipuglia", ki je izvirno slovenska bese...

Čeprav je od ponovne zavrnitve Kocjančičeve nagrade Mialnu Gregoriču minilo že poldrugo leto, pa tri istrske občine še vedno niso naredile ničesar. Kljub obljubam. In kljub množičnim protestom primorskih intelektualcev. Da bi bilo ljudem jasno, zakaj blokada, ponovno objavljamo intervju z Gregoričem iz predlanskega poletja. Politični ciklon v Istri   Milan Gregorič (71) je živel je v treh režimih in štirih državah, na prostoru, kjer se je meja premikala in določala ljudi. V prelomnih časih, ko je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške izbruhnila vojna, je začel opozarjati na italijansko politiko in apetite nekaterih, ki so v balkanski krizi iskali svojo priložnost. Svoje članke je zbral v treh knjigah, te dni nastaja četrta. V tem gradivu so predstavniki italijanske manjšine v Izoli videli vzrok, da so blokirali odločitev komisije, da mu podeli Kocjančičevo nagrado.  *Kdaj ste se začeli pisati? “Italija je v Istri pridobila že okoli 22.000 državljanov, 4000 v S...

IZJAVA GORIŠKIH JAVNIH OSEBNOSTI Po zlomu fašizma in nacizma, ko je z nastopom demokracije leta 1990 propadel  še komunistični totalitarizem, so bili tudi v našem delu Evrope ustvarjeni  osnovni pogoji za trajen mir, napredek in sožitje na osnovi spoštovanje do vseh, ki so bili žrtve uničujočih zločinskih režimov.  Podpisniki izjave z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. To neevropsko hujskaško početje usodno razdvaja slovenske ljudi na obeh straneh meje in ogroža obstoj našega naroda na tem področju. Iz  medijev smo izvedeli, da skupina posameznikov obnavlja kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Obnova napisa, pravzaprav gre za povsem novo postavitev, je sicer že opravljena, 8. maja pa naj bi napis zasvetil v soju bakel. Dogodek organizira območna Zveza borcev za vrednote NOB, ki se financira tudi iz javnih sredstev. Izjava goriških in vipavskih razumn...

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti. Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC). Odmev vods...