Mwoja besejda

Boris Pahor, prvi Primorec in Slovenec, ki je nominiran za nagrado Saharov Evropskega parlamenta, je z nominacijo dobil veliko pozornost med evropskimi poslanci različnih strankarskih  barv. Nagrado Saharov za svobodo misli vsako jesen podeljuje Evropski parlament (EP) že od leta 1988 naprej. Letos prvič je nominiran tudi Slovenec, pisatelj Boris Pahor (98). Nagrado, imenovano po ruskemu izumitelju vodikove bombe in mirovnemu oporečniku  Andreju Saharovu , EP namenja ljudem, zaslužnim za boj z nestrpnostjo, fanatizmom in zatiranjem. 51 podpisnikov Predlog je podal poslanec  Milan Zver iz Evropske ljudske stranke (EPP) oziroma njene članice Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je zbral 51 poslanskih podpisov. Sopredlagatelja sta njegova poslanska kolega  Lojze Peterle (NSi) in Romana Jordan Cizelj (SDS). To je edina nominacija s podpisi, saj druge štiri predlagale poslanske skupine.  Glede na predloge lahko tudi sklepamo, kateri predlog ima verjetno...

Objavljeno v Primorskih novicah Vsakič, ko Majda Colja Kompan počasi in izjemno previdno razpre drobno prepognjeno orumenelo pismo, se ji orosijo oči. Pred 80 leti ga je iz rimskega fašističnega zapora napisal njen stric, bazoviški junak Ferdo Bidovec. 22-letni mladenič je svoj upor plačal z življenjem, njegovi sorodniki pa so posledice trpeli vse življenje. Sorodni članek: Pahor o pismih Danice Tomažič Sorodni članek: Po domovih so zagorele svečke Sorodni članek: Bazovica 1930 Majda Colja Kompan , Tržačanka, ki živi Ljubljani, je danes edina oseba, ki jo na oba tržaška procesa (1930 in 1941) vežejo ne le sorodstvo, ampak tudi spomini. Sorodnica in sopotnica usmrčenih tigrovskih upornikov se je v javnosti oglasila šele nedavno, ogorčena zaradi potvarjanja zgodovinske resnice o nekaterih obsojencih. Skupaj s svojim prijateljem, pisateljem Borisom Pahorjem , sta povzdignila glas tudi v dveh knjigah, ki sta izšli v tem mesecu pri tržaški založbi Mladika . Strica Ferda Bidovca sama sicer...

Objavljeno v Primorskih novicah 23. 9mbra 2010 Knjigi tržaške Mladike, ki skozi pisma in spomine ponovno odpirata dileme v zvezi z žrtvami prvega in drugega tržaškega procesa, sta na predstavitvi v Ljubljani marsikomu zvabili solze v oči. V čustveno nabitem ozračju so o bazoviškemu junaku Ferdu Bidovcu spregovorili številni njegovi sorodniki, ki so se po njegovi usmrtitvi raztepli na različne konce sveta. Sorodni članek: Pahor o pismih Danice Tomažič Sorodni članek: "Sem streljajte, podlezi!" Sorodni članek: Bazovica 1930 Na dobro obiskani predstavitvi je bila knjižnica Društva slovenskih pisateljev premajhna za vse, ki so hoteli prisluhniti avtorjem dveh knjig pisem in spominov na narodnega heroja Pina Tomažiča ter umorjena zakonca Danico Tomažič in Stanka Vuka . Gre za zgodovinske dogodke ob ustrelitvi prvih evropskih antifašistov na gmajni pri Bazovici (1930) po prvem tržaškem procesu in za posledice drugega tržaškega procesa z usmrtitvijo obsojencev na strelišču pri O...

Objavljeno v Primorskih novicah 27.Xbra 2010 Danica piše bratu Pinu Tomažiču v zapor Pahor Pahor za zgodovinsko resnico Sorodni članek: Rodbine Tomazic Bidovec Vuk Sorodni članek: "Sem streljajte, podlezi!" Sorodni članek: Bazovica 1930 Pisatelj Boris Pahor je na predstavitvi knjige pisem Danice Tomažič svojemu bratu, narodnemu heroju, odprl precej zgodovinskih dilem. S knjigo je hotel povedati zgodovinsko resnico o Danici, ki še zdaleč ni bila neizobražena, kot so nekateri trdili. TRST-Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ni le pretresljiva, ampak še danes zelo aktualna zaradi mnogih polemik, ki posegajo v čas pred sedmimi desetletji. Tega se znani pisatelj Boris Pahor dobro spominja, zato je skupaj z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli uredil in prevedel pisma Pinu Tomažiču (v Sloveniji ga bolj poznamo kot Pinka Tomažiča) v tržaški zapor Coroneo. Tam je Tomažič preživel poldrugo leto pred drugim tržaškim procesom in ustrelitvijo na Opčinah, prav na Dani...

Filozofa Evgena Bavčarja, Parižana, doma iz Lokavca na Vipavskem, vabijo na vse konce sveta, da bi slišali njegove misli o fotografiji in estetiki. Pri nas pa so se zanj najbolj zanimali - sodniki. Slepi umetnik, ki mu je v Novi Gorici z velikimi težavami uspelo postati gimnazijski profesor zgodovine, je s štipendijo francoske vlade odpotoval na študij v Pariz in tam ostal kot znanstvenik znamenitega Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje (CNRS). Čeprav se z veseljem vrača domov, pa je moral zadnja leta svoj čas, denar in ustvarjalnost zapravljati na ljubljanskem sodišču. Parižan iz Lokavca Esejist, publicist, filozof in fotograf Evgen Bavčar živi med Parizom in domačim Lokavcem. O starem in uglednem rodu priča tudi domača hiša ob glavni cesti, ki iz Lokavca vodi proti Slokarjem in naprej proti Predmeji, Gori in Čavnu. Pesnica in pisateljica Zora Tavčar je hišo, v kateri se je Bavčar rodil na današnji dan pred 64 leti, opisala takole: “Samotna hiša pod Čavnom deluje skoraj kot...

Pisatelj Boris Pahor je že večkrat pozval k spremembi besedila slovenske himne, saj gre za edino himno na svetu, ki ne poje o svojemu narodu in državi. V nedeljo mu je na forumu Draga na Opčinah pritegnil tudi Drago Jančar. Slovenija je namreč edina država, ki v himni slavi druge narode, svojega pa niti ne omenja. Slavni pisatelj, ki so ga Slovenci zares začeli ceniti šele v zadnjih letih, Boris Pahor , je v zadnjem mesecu vsaj trikrat javno omenil problem, da v slovenski himni ni Slovencev. Običajno je to navedel kot dokaz, da Slovenci sebe ne cenijo. Poudaril je tudi, da Slovenci državno zastavo uporabljajo le za navijanje na nogometnih tekmah, za nacionalne praznike pa je ne izobešajo. “Če še po dvajsetih letih Slovenci ne čutijo potrebe ob državnem prazniku izobesiti zastavo, kje je potem narodova zavest,“ se je vprašal na praznovanju svojega 97. rojstnega dne. Ne gre za nacionalizem, ampak za narodno zavest ali “naraven in pozitiven občutek pripadnosti nekemu narodu“ , pojasnjuje...

Objavljan neavtoriziran govor pisatelja Borisa Pahorja v Štanjelu na spominski slovesnosti evropskega dneva žrtev totalitarizmov 23. avgusta 2010. Zapis objavljam, ker so mediji precej površno spremljali dogodek, nekateri pa povsem prezrli. Tino Mamić   "Spoštovani pričujoči, rekel bi, da bi se moral čutiti počaščen ob vabilu, da spregovorim o totalitarizmu XX. stoletja, a priznam, da mi je nerodno, ker o teh velikih nesrečah za človeški svet bolj ali manj poudarjeno govorim in pišem ves povojni čas. Začenši z revijo Zaliv, ki sem jo z ženino pomočjo izdajal 24 let. Takrat je šlo za odklon komunistične vladavine, za zavzemanje za svobodo, ker smo po junaškem boju za svobodo doživeli nesvobodo in celo novo podložništvo. A bil je obenem upor proti povojnemu nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v italijanski republiki. Bil je hkrati opomin, naj ne bodo pozabljena nemška taborišča, kjer je postalo pepel dobrih treh milijonov politi...