Mwoja besejda

Tu so oddaje Faktor na TV 3, v katerih sem gostoval in jih najdemo tudi na spletu. Prihodnjič bom gost danes ob 19.15.  Hvala za vse komentarje in delitve teh informacij. Samo državljani lahko s širjenjem pravih informacij po spletu naredimo kaj zoper medijsko enoumje v državi. Duhovniki doživljajo velike pritiske. Zaradi demografskih sprememb in birokracije so vse bolj obremenjeni. Večinoma preobremenjeni, velikorkat izgoreli. A ostajajo tiho in delajo naprej. Mediji so do njih neprizanesljivi in velikokrat sovražni.  V zadnjih letih pa jim največ škode naredi peščica homoseksualno aktivnih duhovnikov, kar je glavni vzrok za pedofiliske zločine. Slovenski škofje bi zato morali duhovnike bolj zaščititi, predvsem tako, da bi brezkompromisno začeli boj proti homoseksualnemu lobiju. (Danev v Faktorju ob 19.15.) Šoltes je kot politik zelo priljuden in všečen. Daje vtis zmernega in razumnega politika. To je za Slovenijo dobro. Hkrati pa to pomeni tudi, da gre bolj za polit...

Pred leti sem obesil novinarstvo na klin. Velikokrat me ljudje vprašajo, zakaj. Zaradi mobinga, cenzure in zaprtega medijskega prostora. Sedaj tu in tam napišem kak članek. Živim pa od izdelovanja družinskih dreves. Napisal bi več, a medijskega prostora ni. Ali pa so honorarji smešno nizki. Zato sem hvaležen Novemu Glasu, Domovini in Vipavski, ki imajo vedno odprta vrata. Septembra sem napisal prvo ponudbo nekemu mediju, da bi zanje pisal tedensko kolumno. A so se zahvalili. Do pogovora o višini honorarja sploh nismo prišli. Zato nisem uspel niti povedati, da sem pripravljen honorar vezati na branost kolumne. Honorar naj bo dober le, če bo kolumna dobro brana. Potem se je zgodba ponovila še pet (5) krat. Zdaj bom poslal ponudbo sedmemu mediju. Priznam, da nisem optimist, he, he.

Novinarstvo je poslanstvo Škofijci bodoči novinarji? Novinar Tino Mamić (44) je dijakom Škofijske gimnazije Vipava govoril o novinarstvu kot poslanstvu, načinu življenja in veliki odgovornosti. Članom novinarskega krožka je predstavil svoje delo in poklic novinarja. Povedal je, da je dobro pisanje talent, ki ga je treba razvijati. Novinar mora biti multifunkcionalen - znati mora fotografirati, pisati, se spoznati na različne stvari.  Slovenske medije je opisal kot preveč enostranske, omenil pa je tudi slabo kakovost in problem novinarske fakultete, ki študentov ne pripravi na področja, o katerih bodo pisali.  Benjamin Žbogar Novinarsko delavnico opisujeta članka enega od udeležencev, Benjamina  Žbogarja in moje malenkosti. Dodatne informacije in dogovori za predavanja ali nove delavnice za šolarje in odrasle so na voljo na mojem naslovu: tino.mamic@gmail.com Kako postati novinar Mladi novinarji so hitr(ejš)i Šestnajst dijakov vipavske škofijske gim...

Monopol je zloraba svobodnega tržnega gospodarstva. V diktaturah, kjer namesto svobode trga vlada plansko gospodarstvo, pa je monopolizem standard. V Sloveniji je kartelnih dogovorov ogromno. Spomnimo se samo, kako so se vse banke državne in zasebne dogovorile in isto noč uvedle enako provizijo za dvig na bankomatih. Zgodilo se ni nič. To pomeni, da pravosodni organi niso opravili svoje funkcije. Isto se bo zgodilo bi dvigu cen posrednikov televizijskih signalov. Pop TV, ki ima skorajda monopol nad oglasi v slovenskih medijih, je ponovno pokazala, kako na Slovenskem namesto tržnega deluje dogovorno gospodarstvo. Državni organi bodo spet zatajili, saj se bližajo volitve, ko bo POP TV ponovno imela posebno vlogo. Tako kot je pred zadnjimi volitvami podprla Cerarja, bo sedaj podprla opcijo, za katero se bodo dogovorili levi politični veljaki. Zato je seveda treba izstaviti račun. Ki ga bomo plačali navadni ljudje. Tino Mamić (To je bil moj odgovor na vprašanje Reporterja glede dogova...

Do včeraj na ZNP nismo dobili še niti enega vprašanja glede našega stališča o poročanju glede domnevnega dvojnega zločina na Trubarjevi v Ljubljani. Slednjič so se oglasili z nacionalne televizije in me prosili za izjavo za oddajo TV Tednik. Povedal sem, da je stalni problem kakovostnih medijev capljanje za rumenimi mediji, ki si privoščijo bistveno več in si tako dvigajo gledanost. Rumene medije regulira le zakonodaja, medtem ko morajo kakovostni mediji upoštevati tudi novinarski kodeks. Težav večine slovenskih medijev pa je, da stalno kršijo novinarski kodeks. V primeru umora Gašperja Tiča in domnevnega predhodnega posilstva, so zato pozivi novinarjev k etičnemu poročanju svetohlinski. Isti mediji, ki opozarjajo, da tako pisanje slabo vpliva na pokojnikove otroke, imajo na spletnih straneh objavljene članke o domnevnih ljubicah in avstralski kliniki Janeza Janše. Še več, par ti mediji so objavili, da naj bi Janševa soproga tepla otroke in da ima njegov novorojeni sin Downov si...

Počaščen sem, da sem dobil soglasno podporo vseh prisotnih članov. Posebej, ker je delo ZNP sad večje skupine zavzetih članov, kjer je predsednik samo del tima. Zato bi se rad članom za njih požrtvovalno delo na tem mestu zahvalil. Posebej, ZNP uredniki večine medijev gledajo sovražno in se zato mnogi novinarji še vedno boje včlaniti vanj. Biti član ZNP je danes pogumno dejanje. Prav je, da se javno zahvalim tudi soprogi, ki me skupaj z otroki vedno podpira in mi stoji ob strani. V drugem mandatu se bom še naprej zavzemal za demokratične vrednote in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena. Ravno zato je namreč naše združenje nastalo, saj je vmešavanje dotedanjega edinega novinarskega društva v politiko preseglo vse mere dobrega okusa. Tudi danes so dominantni mediji največja cokla razvoja slovenskega gospodarstva in slovenske družbe. Sprega med mediji in levičarsko politiko in kršenje novinarskega kodeksa je vzrok za padec zaupanja javnosti v medije. Posledice pa so vidne tud...

N​ovinar Mladine Borut Mekina je z novinarskim vprašanjem razkril vso bedo slovenskega politično usmerjenega novinarstva. Postavil se je v vlogo strička iz ozadja, ki po naročilu pravih stricev skrbi za pravovernost pri malih ribah. Pokazal je na tesno sprego med državnimi in paradržavnimi podjetji  ter​ mediji, ki je botrovala pri blokadi oglaševanja ​na številnih "nepravovernih" medijih. Tovrstna politika vladajoče levice ob pomoči dominantnih medijev je botrovala zlomu Slovenca, Jutranjika​, TV3 itd. Tovrstna politika še danes postavlja v neenakopraven položaj na trgu vse katoliške in nelevičarske medije. Kaj nam pomaga ustavno zagotovljena svoboda medijev, če jo po svoje krojijo dominantni mediji v službi vladajoče politike. Reakcija kaže tudi na refleks novinarjev iz nekih drugih časov, ko je bila vsak najmanjša kritika oblasti vzeta kot frontalen napad in je bil novinar kriv za besede, ki jih je izrekel njegov sogovornik.  Mimogrede, Bernard Brščič v inter...

Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.  Tino Mamić predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Izjava ob dnevu svobode tiska, 3. maju 2017 www.znp.si www.tinomamic.eu Več o pogledih na medijsko sliko v državi: KLIK

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča.  Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo.  Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete. Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Hrvatski novinari i publicisti ( HNiP ) imaju čast pozvati Vas na predavanje i razgovor na temu Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer u četvrtak, 24. studenog 2016. u 19 sati,  u Europskom domu Zagreb, Jurišićeva 1/1 . Predavanje će održati  Jože Možina (1968) i Tino Mamić* (1972),  slovenski povjesničari, publicisti i novinari, osnivači slovenskog Udruženja novinara i publicista (Združenje novinarjev in publicistov) i posvećeni borbi za slobodu medija u Sloveniji te stvarnom pluralizmu mišljenja. Ovim će se predavanjem hrvatskoj publici približiti stanje medija i javnog servisa u susjednoj državi, a nakon njega će publika moći postavljati pitanja gostima. Moderatorica će biti predsjednica HNiPa  Katja Kušec. Predavanje "Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer" održat će se na hrvatskom jeziku. Gostovanje je ostvareno uz financijsku potporu Grada Zagreba i Službe za...