Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2017

Slovenski božič

Noben praznik ni tako obremenjen z “dodatno ponudbo” kot Božič.  Trgovine se odenejo v božično preobleko ponekod že kmalu po prazniku Vseh svetih. Prodaja začne naraščati, mesta tekmujejo med seboj v nočnih osvetlitvah, parkirišča pred veleblagovnicami pa so polna počasi premikajoče se pločevine, v kateri ljudje v veliki želji po nakupovanju potrpežljivo čakamo, da najdemo prostorček za svojega jeklenega jelenčka. Oprostite, jeklenega konjička sem mislil. TABU Tudi v Sloveniji se zdi, da vsi nestrpno pričakujemo Božič. Pa čeprav je beseda advent tabuizirana. Slovenski mediji so besedo advent prevedli v čarobni, pravljični, magični, veseli in nori december. In v resnici je dvanajsti mesec v letu, ki se sicer imenuje deseti (december), bolj mesec norije kot pa mesec pričakovanja. Naši predniki so adventu rekli tudi mali post in pred polnočnico jedli ribo. BOŽIČNO ONESNAŽEVANJE Danes od tega ni ostalo praktično ničesar več, še spomina ne. Namesto tega pa okoli vseh vogalov

S. Pavla Bajec (1921-2017)

Danes je umrla sestra Pavla Bajec. Redovnica in umetnica je bila krščena kot Darinka-Vida Bajec. Narodno zavedna družina je emigrirala v Jugoslavijo, da ne bi bilo treba otrok zaradi nadarjenosti poslati v šole v notranjost Italije. Vstopila je v red Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru (1934), kjer je končala učiteljišče. Študirala je slikarstvo, violino in klavir. Po vojni so ji oblasti prepovedovale poučevati. V Skrilje se je vrnila k bolni materi, kjer se je ukvarjala z otroki in jih učila modeliranja. Izdelali so jaslice za cerkev v Dobravljah. Restavrirala je križev pot v Skriljah, slikala tihožitja, otroške portrete, delala kopije mojstrov: Murilla, Raffaella, Leonarda da Vincija. Izdelala je božji grob za Kamno Gorico in Kranjsko Goro, delala načrte za mašne plašče, risala božične in velikonočne vizitke. Bila je gostja v zelo odmevni oddaji na nacionalni televiziji Pričevalci (2016) Jožeta Možine, ki je tudi na svetovnem spletu dosegla visoko gledan

Tudi v Sloveniji se da veliko povedati

​ Tudi letos smo proslavo začeli s himno v izvedbi, ki jo že leta in leta predlaga Boris Pahor. Zato naj ponovim njegovo misel, da moramo zaradi Prešernovega sporočila in lastne narodne identitete v himno svoje države umestiti tudi svojo državo. Čeprav se to zdi logično pa naša družba nima posluha za to. Spomnimo se samo zapleta, ko nam lani pevski zbor himne v tej obliki ni hotel zapeti. Tokrat tega problema ni bilo. Združenje novinarjev in publicistov z meškovimi priznanji opozarja ne velike Slovence, ki so kljub najrazličnejšim preprekam, velikokrat tudi izredno hudim, glasno opozorili na dejstva, ki so v javnem interesu. Na stvari, za katere smo ljudje imeli pravico vedeti, a tega nismo smeli izvedeti, ker se je tako odločila država, politika ali kapital. Nič novega pod soncem. Tudi dandanes ne. Slovenska politična demokracija, žal, še vedno ni prinesla popolne medijske svobode. Ni prav, da vedno samo jamramo. Nekaj je treba tudi storiti. Mi smo zato ustanovili Združenje novi

Meškovo priznanje za leto 2017 Alojzu Rebuli in Zori Tavčar (utemeljitev)

Literarni par, pisateljica in pesnica Zora Tavčar ter pisatelj in esejist Alojz Rebula, sta pomembno oblikovala slovenski kulturni in družbeni prostor. Ob njunem umetniškem ustvarjanju se zdi, kot da pozabljamo na njuno publicistiko in družbeno kritična dela. Štajerka Zora Tavčar in Tržačan Alojz Rebula sta se spoznala na ljubljanski univerzi kot študenta. Od takrat sta neločljiva. Čeprav sta redko podpisana oba skupaj, bi v resnici v prav vsakem delu enega našli velik vpliv drugega. Njuna vzajemnost je zgled ne le zakonske zvestobe, ampak tudi umetniške in ustvarjalne složnosti. Kot šolnika sta močno vplivala na več generacij mladih tržaških Slovencev, dosledno pa sta skrbela tudi za živo vez med matico in zamejstvom. Akademik Alojz Rebula je aktiven udeleženec in organizator foruma Draga vse od začetkov. Draga je bila »edini forum slovenske svobodne besede«, ki je že v časih trde komunistične diktature razbijala enoumje in ljudi bodrila v razmišljanju o svobodi in demokracij

Zgodba o prepovedanem Miklavžu

Pred sploh-ne-davnimi-davnimi časi, nekega decembrskega dne leta 2003, sta oče in hči brala Cicido. Ta kolumna je iz moje prve knjige Protestantino. V moji drugi knjigi Dalmatino jih je še precej več. Z mnogimi novimi informacijami, ki Vas bodo presenetile. Obe knjigi sta na voljo s posebnim popustom, saj ju dobite skupaj za 30 evrov. (Cicido je kot Ciciban, le da je namenjen še mlajšim kot so cicibani.) Zgodba se je dogajala v Luksemburgu, kamor se je vsa družina preselila s trebuhom za kruhom. Štiriletna hči je po enem letu tujine skoraj že pozabila, kaj so jo naučili v slovenskem vrtcu o čudežnih dogodkih prazničnega decembra. Ko sta očka in hči tako oni dan brala Cicido, sta naletela na zgodbico, kjer so med besedilom namesto besed tudi ilustracije. Med slikicami sta ob podobici belobradega starca z belo kučmo v belem krznu prišla do zanimivega zapleta. Ob vprašanju, kdo je to, je punčka začela iskati po spominu. Malo je že pozabila, da imamo v Sloveniji poleg Miklavža še eneg

Janša in Bajuk sta si bila v laseh

Ivan Mamić (73), nekdanji poslanec NSi, sicer pa gradbeni projektant in priseljenec iz Dalmacije, je ob izidu svoje knjige Punoljetan gostoval na zasavski televiziji ETV. Oddaja je tudi na internetu:  KLIK .  Odmevov na intervju je bilo precej, saj je opisal odnos med Janezom Janšo in dr. Andrejem Bajukom kot očividec. Bil je neposreden: bila sta si v laseh. Bajuk je umrl v zagrenjenosti zaradi nožev v hrbet, je prepričan Ivan Mamić.  Prvi je obširneje o tem poročal Reporter: KLIK Knjiga Mamićevih spominov je na voljo pri založniku: KLIK

“Fake news” (Lažne novice)

Debatna kavarna v Cankarjevem domu na knjižnem sejmu Peter Jančič, Tino Mamić, Peter Lah, Silvester Šurla četrtek, 23. novembra 2017 ob 19.h Čeprav se obraz sveta intenzivno spreminja, medijskih in političnih manipulacij ni konec. Prej bo konec medijev. Poskusi vplivanja so del sodobnih družb, v katerih tako potekajo spopadi za oblast. Cela množica ljudi je zaposlenih v različnih vejah oblasti, agencijah, v političnih strankah, po podjetjih in še kje, njihovo delo pa je vplivati na novinarje in medije ter predvsem na ljudi. Kakšni so načini manipuliranja, čeprav se spreminjajo in so nepredvidljivi, bodo v pogovoru odstirali gostje. Povezuje: Manica Ferenc Prireja: Družina

Zakaj in kako bom volil predsednika

Če revija Economist lahko na naslovnici pove, koga podpira na volitvah, lahko to stori tudi moja malenkost. Zakaj bi to skrival? Glasovanje je moja pravica, izraziti mnenje pa ravno tako. Če bo mogoče komu dalo kako izhodišče za razmišljanje bom tega vesel, hvala Bogu. Vem pa, da se mnogi ne bodo strinjali z mano. A s tem ni nič narobe. V demokraciji imamo lahko različna mnenja, mar ne? Prav je, da si različna mnenja tudi dovolimo izraziti. Borut Pahor Volil bi ga zaradi preseganja levičarstva, česar doslej ni bil zmožen noben levičarski prvak. Je dovolj ugleden in svetovljan, da nas lahko predstavlja v svetu. Ni zloben in je dober po srcu. Dober seveda ne pomeni, da je pošten. Ne bom ga volil, ker je eden glavnih krivcev za razmah globoke države. Kot nekompetenten premier je sokriv za gospodarsko neperspektivnost države in razmah korupcije, ki je zlepa ne bomo več ustavili. Če sploh kdaj. Marjan Šarec Žal pri njem ne najdem prav nobenega razloga, da bi ga volil. Je sovražno nas

Poker damske četvorke (Likovič, Novak, Tomc in Krause)

KLIK Za portal Domovina.je sem prejšnji teden vodil predvolilno soočenje. Vabilu so se odzvale štiri dame, desnosredinskega svetonega nazora, ki so spregovorile o sebi in svojih pogledih na družinsko politiko. Vprašanja sem postavljal glede na predhodni dogovor z uredništvom Domovine. Želel sem dobiti mnenja kandidatk glede demografske krize in krize slovenskih tradicionalnih vrednot. Želel sem tudi izvedeti, kakšen je njihovo pogled na vzajemnost strank z demokratičnimi koreninami. Sam soočenja javno ne bom ocenjeval. To se namreč ne spodobi, ker so volitve pred vrati. Sem pa z zanimanjem bral komentarje drugih. Čeprav se z nekaterimi ne strinjam, se mi zdi prav, da se jih sliši. Vabim vse, da svoje mnenje izrazijo tudi vnaprej. Na mojih straneh so sicer omejitve (anonimnih in žaljivih komentarjev ne objavljam), ki število komentatorjev znižajo. A taka so pač moja pravila. Vem, koga bom volil. Soočenje me je potrdilo v izbiri. Verjetno bom kaj več na to temo tudi še napisal

Šagra, Manžan

Na god sv. Mihaela (29. oktobra) je bila v Manžanu šagra. Mašo je daroval domači župnik, dr. Primož Krečič. Napovedal je, da bo v kratkem v tej vasi, ki spada pod koprsko stolno župnijo, zgrajena kapelica. Manžan, stara vasica nad Koprom, iz katere so se prebivalci večinoma izselili in je z novimi priseljenci živela bolj kot koprsko spalno naselje priseljencev je v zadnjih letih začela oživljati. Novi Manžanci, priseljeni z vseh vetrov, so pognali korenine in začeli obujati spomine na zgodovino vasi. Pred leti so imeli prvo mašo na prostem in za zavetnika so si izbrali nadangela Mihaela. Zakaj Mihaela? Častijo ga tudi pravoslavni kristjani, spoštujejo pa muslimani, ki jih oboje najdemo tudi med Manžanci. Zmaga dobrega nad slabim in pravičnost, kar simbolizira nadangel, pa je skupno tudi nevernim. Manžan je pred drugo svetovno vojno spadal pod župnijo Pomjan, kjer je takrat župnikoval veliki poet Slovenske Istre Alojz Kocjančič. Po vojni so razširili cesto v smeri Kopra, pot do

Punoljetan

Punoljetan je knjiga spominov primorskega politika in gradbenika Ivana Mamića (1944). Napisana je v hrvaščini, Ivanovi materinščini. Nekaj zapisov je tudi v slovenščini. Mamićeva življenjska zgodba je nadvse zanimiva: Ivan, kasnejši parlamentarec in vitez, je prve svoje ure v Ajdovščini prebil v - zaporu. Čeprav se življenje zdi dolgo, pa je celotno kariero naredil še pred svojim 18. rojstnim dnevom, saj je rojen 29. februarja. Knjiga je dragocena tudi zaradi opisov življenja v revni dlamatinski vasi takoj po koncu druge svetovne vojne. Ob izidu pa je v medijih in med politiki sprožila precej hrupa zaradi opisa odnosa med pokojnim Andrejem Bajukom in Janezom Janšo. O knjigi je koprski škof dr. Jurij Bizjak zapisal: “Čestitam za lepo zamisel o knjigi, prikazu moža, ki pušča za seboj prepoznavno in lepo sled v družbi in Cerkvi.” Spremno besedo je napisal evropski poslanec Lojze Peterle: “Iskrena hvala, dragi prijatelj - mož, oče, dedek, kristjan in krščanski demokrat, vitez, Dalmati

Spletni pranger, črna lista vsiljivih oglaševalcev

Dnevno dobivam veliko pošte, ki je ne želim. Čeprav jih nisem prosil, mi pošiljajo svoja oglasna sporočila. Povrh vsega pišejo, da se na ta sporočila lahko odjavim. Pa saj se nisem jaz prijavil? Zakaj bi se torej moral JAZ odjaviti? Mogoče zato, da ugotovijo, da je moj naslov aktiven? Če pa se odjavim na tisto, na česar se nikoli nisem prijavil, mi napišejo, da so me "odjavili". Brez vsakega opravičila. Zato se se odločil, da bom javno objavil njihove naslove. To je torej črna lista naslovov podjetij, ki se obnašajo neetično in pošiljajo neželjeno verižno pošto. To je spletni pranger, steber sramote. SPLETNI AGRESORJI SO: - GOG data, d.o.o., lastnik Črtomir Grahor, Črešnjevec ob Dravi 25, 2352 Selnica, www.gdpr-delavnica.si/ Delavnice 3 v 1, Martin, Črt, Goran, http://www.3v1.si/, Rdeča oranža d.o.o., Rdeča Oranža d.o.o., Titova cesta 2a, 2000 Maribor, info@3v1.si - Marija Grabušnik, MAGRA d.o.o., Maribor, 041 738 026, marija.grabusnik@magra.si grega.sodja@ic-uspeh

Novinarska delavnica

Novinarstvo je poslanstvo Škofijci bodoči novinarji? Novinar Tino Mamić (44) je dijakom Škofijske gimnazije Vipava govoril o novinarstvu kot poslanstvu, načinu življenja in veliki odgovornosti. Članom novinarskega krožka je predstavil svoje delo in poklic novinarja. Povedal je, da je dobro pisanje talent, ki ga je treba razvijati. Novinar mora biti multifunkcionalen - znati mora fotografirati, pisati, se spoznati na različne stvari.  Slovenske medije je opisal kot preveč enostranske, omenil pa je tudi slabo kakovost in problem novinarske fakultete, ki študentov ne pripravi na področja, o katerih bodo pisali.  Benjamin Žbogar Novinarsko delavnico opisujeta članka enega od udeležencev, Benjamina  Žbogarja in moje malenkosti. Dodatne informacije in dogovori za predavanja ali nove delavnice za šolarje in odrasle so na voljo na mojem naslovu: tino.mamic@gmail.com Kako postati novinar Mladi novinarji so hitr(ejš)i Šestnajst dijakov vipavske škofijske gimnazije je v če

Boris Pahor je simbol slovenskega upora

Bog živi velikega Slovenca, ki danes praznuje 104. rojstni dan! Boris Pahor je simbol slovenskega upora vsem trem totalitarizmom, zato si ga jemljimo kot zgled pokončnosti tudi v prihodnosti. Ponosni smo, da imamo takega rojaka, klenega Primorca, ki brez dlake na jeziku pove, kar naši družbi gre. Akademiku Borisu Pahorju iskreno čestitam ob častitljivem rojstnem dnevu v imenu vseh članov ZNP. Tino Mamić, predsednik ZNP

Vili Ščuka: Trava je kot bonbonček

Leta 1992 sem z Vilijem Ščuko, izjemnim psihoterapevtom, naredil intervju za dnevnik Slovenec. Bil sem takrat študent drugega letnika novinarstva. Lahko rečem, da me nekatera sporočila intervjuja spremljajo vse življenje. Žal nimam elektronske verzije članka, saj sem takrat intervju najprej prepisal na roke, potem avtoriziral in slednjič pretipkal na tipkalni stroj. Je pa tu fotografija članka.

Odšel je Peter Bajc

Nadvse presenetila, prav šokirala, nas je vest, da je umrl Peter Bajc (55) iz Žapuž. Šturski rojak, velik Slovenec, ponosen Vipavec. Zgled pokončnosti, odločnosti in vztrajnosti. Sotrudnik civilne iniciative Čaven. Težko je najti besede ob tem hudem dogodku. Čeprav sem prepričan, da smo dobili priprošnjika v deželi onkraj, to žalosti ne more zmanjšati. Zato naj zakličemo le poslednji pozdrav, ki ga je izrekel šturski rojak in mučenec Filip Terčelj, s katerim se je Peter gotovo že srečal in poklepetal: Na svidenje nad zvezdami. Soprogi Martini in vsem njegovim v imenu ekipe Čavna izrekam globoko sožalje. Namesto cvetja, ki ga svojci hvaležno odklanjajo, bom njemu v čast daroval dar za mašo za domovino. Pogreb dragega Petra bo v sredo ob 18. uri. Tino in čavenski prijatelji

TV monopoli

Monopol je zloraba svobodnega tržnega gospodarstva. V diktaturah, kjer namesto svobode trga vlada plansko gospodarstvo, pa je monopolizem standard. V Sloveniji je kartelnih dogovorov ogromno. Spomnimo se samo, kako so se vse banke državne in zasebne dogovorile in isto noč uvedle enako provizijo za dvig na bankomatih. Zgodilo se ni nič. To pomeni, da pravosodni organi niso opravili svoje funkcije. Isto se bo zgodilo bi dvigu cen posrednikov televizijskih signalov. Pop TV, ki ima skorajda monopol nad oglasi v slovenskih medijih, je ponovno pokazala, kako na Slovenskem namesto tržnega deluje dogovorno gospodarstvo. Državni organi bodo spet zatajili, saj se bližajo volitve, ko bo POP TV ponovno imela posebno vlogo. Tako kot je pred zadnjimi volitvami podprla Cerarja, bo sedaj podprla opcijo, za katero se bodo dogovorili levi politični veljaki. Zato je seveda treba izstaviti račun. Ki ga bomo plačali navadni ljudje. Tino Mamić (To je bil moj odgovor na vprašanje Reporterja glede dogova

Zbogom, teran! Ostaja nam le še – Židan

V Sloveniji je res vse mogoče. Minister Dejan Židan, ki je izgubil bitko za teran, se ponuja za prihodnjega predsednika vlade. Kot svojo glavno referenco poudarja, da ima dovolj elana in energije. Človeka, ki ima dovolj energije in zaleta za premierja, sicer najdemo prav za vsakim vogalom. Energija in elan sta namreč nekaj povsem drugega kot sposobnost opravljanja te pomembne funkcije. Več v kolumni na dnevno-informativnem portalu www.domovina.je:   KLIK

XVIII. Večer pod Čavnom: O nastanku Skrilj in Stomaža

Skrivska šagra se bo začela s petkovim večerom, ki bo posvečen nastanku vasi Skrilje. Med pripravo knjige o obeh vaseh, ki jo piše profesor zgodovine Tino Mamić, je prišlo na dan presenetljivo odkritje, da Skrilje niso bile omenjene prvič leta 1086, kot smo mislili doslej, ampak že 1063. Podobno velja tudi za Stomaž, saj je bil prvič omenjen leta 1507, ne pa šele leta 1523 kot je veljalo doslej. Kdo so bili prvi Fočkarji in prvi Skrlani? Kako so bili povezani tudi s predslovanskimi staroselci? Kateri so najstarejši priimki v obeh vaseh? Na ta in podobna vprašanja bo z besedo in sliko odgovarjal novinar in zgodovinar Tino Mamić v petek, 14. julija 2017 ob 20.00 v osnovni šoli Skrilje V okviru participativnega proračuna bo septembra Občina Ajdovščina izdala knjigo o obeh vaseh. Zato vabimo krajane Stomaža in Skrilj, da pri tem sodelujejo. V kolikor imate v predalih ali na podstrešju starejše fotografije, pisma, dnevnike ali dokumente in bi želeli, da se ta dediščina arhivira,

Poročanje o umoru: dvoličnost in dvojna merila medijev

Do včeraj na ZNP nismo dobili še niti enega vprašanja glede našega stališča o poročanju glede domnevnega dvojnega zločina na Trubarjevi v Ljubljani. Slednjič so se oglasili z nacionalne televizije in me prosili za izjavo za oddajo TV Tednik. Povedal sem, da je stalni problem kakovostnih medijev capljanje za rumenimi mediji, ki si privoščijo bistveno več in si tako dvigajo gledanost. Rumene medije regulira le zakonodaja, medtem ko morajo kakovostni mediji upoštevati tudi novinarski kodeks. Težav večine slovenskih medijev pa je, da stalno kršijo novinarski kodeks. V primeru umora Gašperja Tiča in domnevnega predhodnega posilstva, so zato pozivi novinarjev k etičnemu poročanju svetohlinski. Isti mediji, ki opozarjajo, da tako pisanje slabo vpliva na pokojnikove otroke, imajo na spletnih straneh objavljene članke o domnevnih ljubicah in avstralski kliniki Janeza Janše. Še več, par ti mediji so objavili, da naj bi Janševa soproga tepla otroke in da ima njegov novorojeni sin Downov si

Vbod v srce družbene elite

Umor gledališkega igralca Gašperja Tiča je povsem razgalil dvoje: izjemno moč homosekusalnega lobija in popolno skorumpiranost medijev. Gejevski lobi, ki je poleg stare partije daleč najmočnejši lobi v državi, drži v šahu novinarje, ki si še samega lobija ne upajo omeniti. Celotna kolumna je tukajle: KLIK

Mejo na Dragonji so postavili partizani 1944

Leta 1944 so se o razmejitvi dogovorili slovenski in hrvaški partizani. Poveljnik s slovenske strani Milan Guček, se v knjigi takole spominja čas, ko je, kot poudarja, prvič v življenju videl Sečoveljske soline:  »Z Andrijo*  sva se kaj lahko sporazumela. Meja bo tam, kjer se konča ozemlje, ko govorijo ljudje še izrazito slovensko. ... In sva kar začrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. Začela sva pri izlivu Dragonje v morje skonca sečoveljskih solin, nato sva šla ves čas po toku te rečice do pod vasi Topolovec, od tod sva zajela pod naše slovensko ozemlje vasi na vzhodu do nad Šterpeta pred Buzetom, od tam pa sva potegnila črto na sever proti pogorju Čičarije in prelazu mala vrata. Podala sva si roke. Sedaj ne bo več nesporazumov, čigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoče republiške meje. Kdo ve?« Pogled na Piranski zaliv s slovenske strani Dogodek je opisan v knjigi Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa 1959). * Andrija Babić (opomba avtorja)

Občni zbor ZNP v Pivki

Novinar in veteran Nenad Glucks (Reporter) ob spomeniku osamosvojitvene vojne Muzej je predstavil kar pivški župan Robert Smrdelj, Pripravljeno investitcijo v nov muzejski paviljon je ustavila vlada Alenke Bratušek. Igor Kršinar (Reporter) ob novi pridobitvi muzeja, velikanski lokomotivi. Muzej je razkazal in eksponate zanimivo opisal Boštjan Kurent. V muzeju osamosvojitve so tudi posnetki Diareje. Vsaka podobnost z današnjim stanjem je seveda povsem naključna in nenamerna. Novi-stari tajnik ZNP Aleš Kocjan v dnevni sobi iz leta 1991. Novi-stari predsednik ZNP (na desni) je šel na globoko . Vkrcanje ekipe ZNP na vohunsko in diverzantsko podmornico na elektirčni pogon. Notranjost podmornice. Volilni občni zbor ZNP je potekal v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Za gostoljublje in zanimiv ogled se zahvaljujemo tako vodstvu Parka kot Občini Pivka. Tino Mamić, predsednik ZNP

Izjava po izvolitvi za predsednika ZNP

Počaščen sem, da sem dobil soglasno podporo vseh prisotnih članov. Posebej, ker je delo ZNP sad večje skupine zavzetih članov, kjer je predsednik samo del tima. Zato bi se rad članom za njih požrtvovalno delo na tem mestu zahvalil. Posebej, ZNP uredniki večine medijev gledajo sovražno in se zato mnogi novinarji še vedno boje včlaniti vanj. Biti član ZNP je danes pogumno dejanje. Prav je, da se javno zahvalim tudi soprogi, ki me skupaj z otroki vedno podpira in mi stoji ob strani. V drugem mandatu se bom še naprej zavzemal za demokratične vrednote in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena. Ravno zato je namreč naše združenje nastalo, saj je vmešavanje dotedanjega edinega novinarskega društva v politiko preseglo vse mere dobrega okusa. Tudi danes so dominantni mediji največja cokla razvoja slovenskega gospodarstva in slovenske družbe. Sprega med mediji in levičarsko politiko in kršenje novinarskega kodeksa je vzrok za padec zaupanja javnosti v medije. Posledice pa so vidne tud

Poglejte, kako izgubljajo čas državni uradniki

Čeprav sem velik skeptik, sem se odločil, da uradno protestiram, ker mi matičarka noče posredovati dveh imen iz knjige, ki je več kot 100 let stara. Seveda so ti podatki dostopni vsem, kaj šele zgodoovinarjem in sodnim izvedencem za rodoslovje. Matičarka bo namesto, da bi v skladu z zakonom posredovala dve imeni, izgubila z mojim primerom več ur svojega časa. Ali res nimajo birokrati bolj pametnega dela kot da komplicirajo in iščejo razlage zakonov, ki so v bistvu luknja v zakonu? Ker imam zelo dobre izkušnje z nekaterimi matičnimi uradi in matičarji, ki zelo dobro opravljajo svoj delo, imena upravne enote, s katero imam probleme, ne bom imenoval. Se mi pa res zdi neumno, da moram velikorkat pri iskanju podatkov sklicevati se na Upravne enote, ki podatke posredujejo hitro in tudi v elektronski obliki. Bomo videli, če je vladni spletni program STOP BIROKRACIJI koristen ali pa samo nov birokratizem v slogu projekta PREDLAGAM VLADI. Po petih dneh še vedno nisem dobil nobenega o

Zaradi Thompsona je letela prva glava. Slovenska.

Zaradi nenastopa hrvaškega rock pevca Thompsona je v Sloveniji padla prva glava. Odstopljen je bil urednik Tednika Igor Pirkovič. Zoper njega so novinarski aktivisti na državni televiziji že takoj po objavi kratkega intervjuja s Thompsonom uprizorili javni linč. Zmerjali in obtoževali so ga po socialnih omrežjih in tako blatili svojega kolega. Iz prve roke vem, da nekateri novinarji niso bili takega mnenja, a so to MORALI početi. Nadaljevanje komentarja na portalu www.domovina.je KLIK O prepovedi rock koncerta pa sem napisal kolumno, ki je najbolj brana med vsemi članki portala KLIK Izjava novinarskih združenj o grobem posegu v medijsko svobodo: Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) in  Hrvatski novinari i publicisti (HNiP)  izražata ogorčenje in zaskrbljenost zaradi "odstopitve" Igorja Pirkoviča s položaja urednika oddaje Tednik na TV Slovenija. Kot se je izkazalo je odstopil zaradi nevzdržnih pritiskov in zato, da zavaruje tiste, ki so mu stali ob strani

Zorko Simčič: proti asimilaciji priseljencev

V vseh treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski, nekateri živijo ZA slovenstvo, drugi pa OD slovenstva, ugotavlja pisatelj, dramatik, filozof in publicist Zorko Simčič.   Kot Primorec, Mariborčan, Ljubljančan in argentinski Slovenec natančno in z ljubeznijo (ali optimizmom) analizira stanje v slovenski družbi. V svoji knjigi Ob žerjavici in ognju je orisal svoj pogled na življenje. Njegovo je bilo zelo dolgo, burno in zanimivo. Običajno knjige, kjer so na enem mestu zbrani članki in intervjuji, niso zelo zanimive. Tudi sam sem pred nakupom imel tak pomislek in sem se za branje odločil samo zaradi osebnosti avtorja. Ne le, da mi že po nekaj minutah branja ni bilo žal 15 porabljenih evrov – knjiga me je osebnostno poživila in mi pomembno dopolnila pogled na svet. Knjiga Ob žerjavici in ognju človeka zagreje in prežari. Asimilacija je slaba tudi za večinski narod Eden od petstotih izseljencev, ki so se po osamosvojitvi vrnili preko morja, niza zanimive argumente o slov

Objavljam neobjavljeno

Oddaja VVFaktor, ki smo jo na TV3 posneli že v sredo, bo danes vendarle na sporedu, a zaradi tehničnih težav prvi del ne bo predvajan. Nisem strokovnjak, zato se težko spuščam v podrobnosti. Vem pa, da je bila ravno tema o Thompsonu najbolj na udaru. Že v sredo so moji sosedje sredi oddaje prišli preverjat, kaj je narobe. Zakaj me ni in zakaj ni na programu napovedane teme. Potem sem ugotovil, da so s TV3 sporočili, da bo oddaja zaradi tehničnih težav na sporedu v četrtek. Oddaja brez najbolj zanimivega dela Pa se je zgodba v četrtek ponovila. Sosedom si ne upam več napovedati ničesar. Če rečem, da oddaja bo, a brez Thomspona, se mi bodo v brk smejali. In niče ne bo verjel, da je šlo za tehničnega škrata. Vodstvo TV3 trdi, da ne gre za nobeno zaroto. Isto trdijo tudi za pretekle oddaje, kjer so deli mojih nastopov bili odrezani. Verjamem jim, ker so na spletu objavili celotne posnetke. Mnogi gledalci pa tega ne verjamejo, posebej, ko povežejo še velikokrat nenavadno vo