Mwoja besejda (tastara)

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s

Častno meškovo priznanje za življenjsko delo je letos dobil akademik Boris Pahor (103). Za posebne dosežke pa sta priznanji dobila dr. Valentin Areh in Martin Brecelj.   Združenje novinarjev in publicistov vsako leto podeljuje Častna priznanja Boruta Meška, s katerimi skuša opozoriti na dosežke publicistov in novinarjev, ki so neupravičeno prezrti in neopaženi.  Podelitev je bil v dveh delih, saj smo Borisu Pahorju hoteli prihraniti pot v Ljubljano. Zato smo mu priznanje izročili doma v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji. Boris Pahor prejema Meškovo priznanje iz rok Urške Makovec in Tina Mamića. Foto: Erika Jazbar "V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes veliko ne ve. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«. Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode," stoji v utemeljitvi priznanja.  Priznanje sta mu i

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu. Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi, pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo. Kot je sam Boris Pahor povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil in