Mwoja besejda (tastara)

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) protestiramo zoper cenzorski poseg, ki se je zgodil dne 30.3. na Planet TV, ko je vodstvo tega medija v zadnjem hipu umaknilo s sporeda dokumentarno oddajoMaske demokracije. To se je zgodilo potem, ko se je predstavnik večinskega lastnika te medijske hiše, tj. grške korporacije Antenna Group, sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi umik omenjene oddaje zahteval direktor te korporacije za jugovzhodno Evropo. Na ta način lahko upravičeno sklepamo, da se je prepoved predvajanjeMaske demokracije oddaje zgodila na podlagi pritiska s strani slovenske vlade. Oddaja namreč na kritičen način prikazuje slovensko tranzicijo ter vlogo trenutnih oblasti v njej. Nadaljuje se torej nesprejemljiva praksa poskusov utišanja kritičnih glasov v slovenskem medijskem prostoru povsod tam, kjer ima vladajoča politika na voljo bodisi neposredne bodisi posredne vzvode za izvajanje cenzure. Kot kaže, so temu pritisk

Svoboda medijev v Sloveniji je močno okrnjena. V letu 2013 je več primerov pokazalo, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili. Čeprav je svoboda izražanja zaščitena z ustavo, je samocenzura v slovenskih medijih vsakdanji pojav. Politični pritiski in politično usmerjanje mnogih novinarjev v večini dnevno-informativnih medijev so se leta 2013 okrepili. Več deset novinarjev je moralo dati odpoved in s svojim medijem podpisati zgolj pogodbo o sodelovanju, kar je  precej poslabšalo njihov gmotni položaj. V prihodnjih mesecih se obeta ista pot še več desetim novinarjem. Precej novinarjev, ki so doslej formalno imeli status honorarnega sodelavca, dejansko pa so opravljali delo kot redno zaposleni, je bilo odpuščenih. V večini medijskih hiš so zmanjšali tudi plače, kar je posebej boleče za mlajše novinarje, za starejše in urednike pa bistveno manj. Zaskrbljujoče je, da se je več zamenjav urednikov in premestitev novinarjev zgodilo takoj po nastopu nove vlade Alenk

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti. Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC). Odmev vodstva Zavod

Več člankov o Filipu Terčelju je na voljo tukajle:  KLIK Simpozij o Filipu Terčelju bo v soboto  22. 3. 2014,   v Domu krajanov v Ajdovščini ob 15. uri.  Ob 18.30 bo maša v šturski župnijski cerkvi.  Sodelujejo:   ·         dr.  Primož Krečič, postulator:  Biografija Filipa Terčelja in razlogi za začetek postopka za beatifikacijo . ·         Tino Mamić:  Terčeljev rodovnik  ·         mag. Renato Podbersič:  Filip Terčelj in njegov čas v luči vatikanskih arhivov ·         dr. France Dolinar,  Delovanje Filipa Terčelja  v Ljubljani 1934 - 1946. ·         dr. Janez Juhant,  Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani ·         mag. Bogdan Vidmar:  Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne na območju Davče in Sorice. ·         Marija Gasser:  Vasi pod Ratitovcem pred in po letu 1945 Vabi:  Terčeljev odbor