Mwoja besejda (tastara)

Mag. Renato Podbersič o judovskih vojakih na Soški fronti in v prvi svetovni vojni: Objavljeno v dnevniku Primorske novice

Svetilka je ugasnila zaradi preobilice olja Goriškega filozofa Carla Michelstaedterja, ki je svetovno slavo v filozofiji dosegel šele po svoji prerani smrti, upodablja roman Drugo morje. Njegova smrt je opisana kot svetilka, ki ne ugasne zaradi pomanjkanja, ampak preobilice olja. Carlo Michelstaedter (1887-1910) je bil goriški pisatelj, pesnik, slikar in filozof. V rodni Gorici, na vrhu Raštela, so mu pred leti postavili kip. Razvil je svojo lastno filozofijo prepričanja,  ki je bila takrat na ravni sodobnih evropskih filozofskih tokov. Samo nekaj ur zatem, ko je končal svojo diplomsko nalogo (ta je postala nato svetovno znana kot knjiga Prepričanje in retorika),  se je ustrelil s pištolo. Kratki roman Drugo morje Claudia Magrisa je za primorskega bralca posebej zanimiv, saj se dogaja v naših krajih in odkriva precej neznane zgodbe iz začetka prejšnjega stoletja. Opisuje življenje goriškega filozofa, slikarja in poeta Carla Michelstaedterja, ki je pokopan na židovskem pok

Unesco ima poleg znanega seznama svetovne dediščine še novejši seznam nesnovne ali žive kulturne dediščine. Ta z leti pridobiva na pomenu, hkrati pa ponuja več možnosti za nove slovenske vpise. Na Primorskem so nadlje na tej poti prišli cerkljanski laufarji. Paška čipka, foto: Tino Mamić Unesco je za etnološke posebnosti, ki niso mogle priti na seznam dediščine, pred nekaj leti ustvaril novo listo. V poštev pridejo običaji, verstva, znanja in duhovna dediščina, ki se prenašajo iz roda v rod. To imenujemo živa dediščina ali nesnovna kulturna dediščina. Tudi za ta alternativni seznam, ki se uradno imenuje Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v velikem zaostanku. Hrvaški zgled V štirih letih od nastanka je samo Hrvaška na seznam spravila že ducat svoji etnoloških posebnosti. Že leta 2009 so dosegli osem vpisov:  pustne maske zvončari iz Kastva, šagra sv. Blaža v Dubrovniku, hrvaška čipka, križev pot n

Evropska unija je sistem, ki je preprečil vojne. Države se po vstopu v zvezo niso nikoli več spopadle. Slovenija se je z vstopom v EU leta 2004 rešila morebitne ponovitve agresije iz leta 1991. A vendar EU nima mehanizma, ki bi preprečil morebitno državljansko vojno. To dokazuje v manjši meri terorizem v Baskiji, predvsem pa državljanska vojna na Severnem Irskem. Le-ta je divjala kljub EU in je pr enehala predvsem zaradi prizadevanj Dublina, Belfasta in Londona, ne pa Bruslja. Slovenija je potemtakem varna pred Beogradom in Rimom, ne pa pred domačimi komunisti, ki lahko ponovno zanetijo bratomorno vojno. Enkrat so to že naredili. Ali se lahko ponovi leto 1941? Seveda, saj se iz bratomornega klanja kot nacija nismo ničesar naučili. Razlika med komunisti iz 1941 in 2012 je, da so bili prvi navajeni živeti v opoziciji, drugi pa tega ne znajo in nočejo. Razlika med zunanjimi okoliščinami med 1941 in 2012 je tudi velika. Okupacija je bila tako skrajno stanje, da so ga komunisti izk