Mwoja besejda

Sonce na Slovenijo pošlje toliko žarkov, da bi jih bilo dovolj za 300 krat več energije kot jo v tem trenutku potrebujemo.  Tega so se zavedali tudi politiki, ki so pred desetletjem napovedali, da bomo v državi imeli v tem trenutku 200.000 kvadratnim metrov kolektorjev. Resnica pa je, da jih imamo za polovico manj. Na Primorskem ni nič kaj posebej drugače, pa čeprav so Istra, Kras in Trnovska planota najbolj osončeni predeli države. Po drugi strani pa vse več novih sončnih elektrarn napoveduje sončnejše čase. Energetska (r)evolucija Zaradi grozečih podnebnih sprememb (večina znanstvenikov napoveduje pretirano segrevanje ozračja, del pa novo ledeno dobo) je sprememba z energetsko oskrbo iz potratne in fosilne na zeleno nujna. Vprašanje je le, koliko časa bo civilizacija potrebovala in kakšna bo končna cena. Bo prišlo do radikalne spremembe in potemtakem revolucije, ali pa bo ostalo pri sedanjem tempu in energetski evoluciji? Obnovljiva energija je v zadnjih letih postala evr...

Gradnja hiše iz slame ni samo ekološka, ampak tudi kakovostna in poceni gradnja. Tovrstne hiše po svetu kljubujejo vsem vremenskim vplivom že stoletja. V okolici Postojne načrtujejo tudi že prvo naselje hiš iz slame.  Jure Požar v pisarni s pohištvom iz slamnatih bal Pravzaprav ne gre za hišo, ki je narejena samo iz slame, kot jo poznamo iz pravljice o volku in treh prašičkih. Skelet tovrstne hiše je namreč klasičen: na vogalih so trdni stebri, med njimi pa še nosilne vezi iz betona, železa ali lesa. Zidovi pa so sestavljeni iz velikih zidakov, napolnjenih s stisnjeno slamo. V Postojni se nad tovrstno gradnjo navdušuje Jure Požar. Ekološko zavzet nepremičninski posrednik Požar načrtuje v bližnji prihodnosti zgraditi več slamnatih stanovanjskih hiš. Točnega kraja gradnje zaenkrat še noče izdati, pove le, da gre za okolico Postojne. Izkušnje že ima, saj je v Vrtojbi že gradil pomožni gospodarski objekt. Slamnata gradnja pa je zanj bolj življenjska filozofija kot posel. S...

Članek, objavljen v dnevniku Primorske novice

Dinarski kras je kandidat za vpis na Unescov seznam Vrsta slikovitih presihajočih jezer v okolici hrvaškega dalmatinskega mesta Imotski so eden od adutov skupne kandidature Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne dediščine Unesca že četrt stoletja, vodijo projekt, da bi na seznam uvrstili celoten matični kras, tako imenovani Dinarski kras. Gre za kraško območje v petih jadranskih državah med Doberdobskim in Skadarskim jezerom. MATAVUN - Park Škocjanske jame je lani postal nosilec čezmejnega projekta kandidature Dinarskega krasa za Unescov seznam. S kakimi 150 kilometri širine in 650 kilometri dolžine je to največje kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Za primerjavo, ozemlje 60.000 kvadratnih kilometrov je veliko skoraj za tri Slovenije. Obsega celotni Kras tako na Primorskem kot v zamejstvu, ter Dinarsko gorovje ob vzhodni Jadranski obali. Presihajoče Cerkniško jezero - najprimernejši kandidat za Unesco v Evropi, ki ni na njegovem seznamu Izvirnos...

O prvem ekološkem mlekomatu v državi, intervju z Nikom Medenom iz Senožeč, dnevnik Primorske novice

Vedno nasmejana Kraševka Andreja Godnič si je pred tremi leti zavihtela kitaro na ramo in se usedla na letalo za Peru. Po osmih letih čakanja na dovoljenje je slednjič dosegla svoj življenjski cilj. Zaživela je v visokogorskih Andih, v vasi Pucara, ki leži 3400 metrov nad morjem. Oziroma natančneje, nad Tihim oceanom. Sestro uršulinko Andrejo Godnič (40) smo obiskali v njenem rodnem Komnu. Na borjaču je pazila na tri nečake, ki jih je kar razganjalo od živahnosti. Na dopustu, kakor se uradno imenuje prvi obisk po treh letih dela na misijonu v daljnem Peruju, nima niti trenutka miru. Priljubljena uršulinka dan za dnem po vsej državi organizira predavanja, delavnice, oratorije, srečanja in duhovne vaje. Dela je toliko, da je celo svoj spletni dnevnik (blog) za ta čas zamrznila. Človeka si takoj pridobi z izrednim smislom za humor in zvonkim smehom, ki ga raztresa naokoli. Ne spominjam se, da bi kdaj spregovorila tri zaporedne stavke brez dovtipa ali šale. Tudi o najbolj resnih stv...

Čeprav v Sloveniji električne avtomobile prodajajo že več mesecev, bi nakupe zlahka prešteli na prste ene roke. V tem trenutku v razvoju prednjačijo samouki, ki izdelujejo vse več električnih avtomobilov. Takih avtomobilov je zato na naših cestah vsak mesec več. Prvi serijski električni avtomobil, ki so ga začeli prodajati pri nas, je bil italijanski malček tazzari. Dvosed z uradnim dometom do 140 kilometrov stane 23 tisočakov, nanj pa je treba čakati tri mesece. Majhno zanimanje Lani so za vso Evropo izdelali samo tisoč teh praktičnih mestnih vozil. Slovenski uvoznik pravi, da so prodali samo dva, pa še od teh so enega odpeljali v Srbijo. Vzrok za majhno zanimanje je treba iskati predvsem v visoki ceni, a tudi v pričakovanju subvencij, ki naj bi jih država delila v okviru programa nizkoogljične družbe. V nasprotju z uradno ponudbo je spletna veliko ugodnejša. Na voljo so podobni avtomobili za precej ugodnejšo ceno. Vendar poznavalci opozarjajo, da gre za kitajske izdelke in zavajajoče...

Čeprav na ekološke probleme znanstveniki opozarjajo že več desetletij in čeprav svetovni politiki govorijo o zeleni prihodnosti že vrsto let, pa je v običajnem življenju sprememb bolj malo. Dobrih zgledov pa je vse več. Poglejmo najprej sončno energijo, ki jo človeštvo izkorišča že vse od Adama in Eve naprej. V stoletjih se je nabralo ogromno znanja. Hkrati pa se zdi, da tega vedenja ne uporabljamo več. Denimo, naši predniki so stoletja gradili samostojne hiše z daljšimi nadstreški, kot jih gradimo danes. Zakaj? Poleti so dajali senco in zmanjševali vročino v hiši. Pozimi, ko je sonce nizko, pa nadstreški niso ovirali žarkov, da bi posvetili v hišo, hkrati pa hišo bolj učinkovito varovali pred dežjem. Če danes opazujemo sodobne hiše, jih ima daljši nadstrešek bolj malo. Moderno izkoriščanje sončnih žarkov je povezano s sončnimi celicami. Prvi kolektor je bil patentiran v Franciji že daljnega leta 1861. Prvi sončni kolektorji za ogrevanje tople vode za kopalnice pa so bili na zasebnih h...

Bogata dediščina ljudskega zdravnika Ivana Mozetiča Med Cerkljani je spomin na pred okroglimi 40 leti umrlega ljudskega zdravnika in zeliščarja Ivana Mozetiča še vedno zelo živ. Vsak, ki ga je poznal, običajno najprej pove, da bi praktično vsak domačin znal o njem povedati vsaj en dogodek ali anekdoto. A vendar je bilo sogovornike, ki bi bili pripravljeni v mikrofon povedati svoje spomine na velikega zdravilca, zelo težko najti. Ivan Mozetič (1889-1971) se je v srca Cerkljanov zapisal kot dušni pastir, protifašist in zdravilec. Posebej se ga spominjajo zaradi neštetih napol čudežnih ozdravljenj. Ko so zdravniki že dvignili roke, so Mozetičeve rožice prinesle preobrat. A to mu slave ali denarja ni prineslo. Ravno obratno. Povojna revolucionarna oblast ga je zaradi zdravljenja ljudi “brez dovoljenja” zaprla in večkrat denarno kaznovala. Od Vipavske do Cerkljanske Priljubljeni Cerkljan je odraščal na Goriškem. Rodil se je v trgovski družini v Mirnu pri Gorici, 26. avgusta 1889. V Gorici ...