Mwoja besejda

Do včeraj na ZNP nismo dobili še niti enega vprašanja glede našega stališča o poročanju glede domnevnega dvojnega zločina na Trubarjevi v Ljubljani. Slednjič so se oglasili z nacionalne televizije in me prosili za izjavo za oddajo TV Tednik. Povedal sem, da je stalni problem kakovostnih medijev capljanje za rumenimi mediji, ki si privoščijo bistveno več in si tako dvigajo gledanost. Rumene medije regulira le zakonodaja, medtem ko morajo kakovostni mediji upoštevati tudi novinarski kodeks. Težav večine slovenskih medijev pa je, da stalno kršijo novinarski kodeks. V primeru umora Gašperja Tiča in domnevnega predhodnega posilstva, so zato pozivi novinarjev k etičnemu poročanju svetohlinski. Isti mediji, ki opozarjajo, da tako pisanje slabo vpliva na pokojnikove otroke, imajo na spletnih straneh objavljene članke o domnevnih ljubicah in avstralski kliniki Janeza Janše. Še več, par ti mediji so objavili, da naj bi Janševa soproga tepla otroke in da ima njegov novorojeni sin Downov si...

Umor gledališkega igralca Gašperja Tiča je povsem razgalil dvoje: izjemno moč homosekusalnega lobija in popolno skorumpiranost medijev. Gejevski lobi, ki je poleg stare partije daleč najmočnejši lobi v državi, drži v šahu novinarje, ki si še samega lobija ne upajo omeniti. Celotna kolumna je tukajle: KLIK

Leta 1944 so se o razmejitvi dogovorili slovenski in hrvaški partizani. Poveljnik s slovenske strani Milan Guček, se v knjigi takole spominja čas, ko je, kot poudarja, prvič v življenju videl Sečoveljske soline:  »Z Andrijo*  sva se kaj lahko sporazumela. Meja bo tam, kjer se konča ozemlje, ko govorijo ljudje še izrazito slovensko. ... In sva kar začrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. Začela sva pri izlivu Dragonje v morje skonca sečoveljskih solin, nato sva šla ves čas po toku te rečice do pod vasi Topolovec, od tod sva zajela pod naše slovensko ozemlje vasi na vzhodu do nad Šterpeta pred Buzetom, od tam pa sva potegnila črto na sever proti pogorju Čičarije in prelazu mala vrata. Podala sva si roke. Sedaj ne bo več nesporazumov, čigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoče republiške meje. Kdo ve?« Pogled na Piranski zaliv s slovenske strani Dogodek je opisan v knjigi Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa 1959). * Andrija Babić (opomba avtorja)

Novinar in veteran Nenad Glucks (Reporter) ob spomeniku osamosvojitvene vojne Muzej je predstavil kar pivški župan Robert Smrdelj, Pripravljeno investitcijo v nov muzejski paviljon je ustavila vlada Alenke Bratušek. Igor Kršinar (Reporter) ob novi pridobitvi muzeja, velikanski lokomotivi. Muzej je razkazal in eksponate zanimivo opisal Boštjan Kurent. V muzeju osamosvojitve so tudi posnetki Diareje. Vsaka podobnost z današnjim stanjem je seveda povsem naključna in nenamerna. Novi-stari tajnik ZNP Aleš Kocjan v dnevni sobi iz leta 1991. Novi-stari predsednik ZNP (na desni) je šel na globoko . Vkrcanje ekipe ZNP na vohunsko in diverzantsko podmornico na elektirčni pogon. Notranjost podmornice. Volilni občni zbor ZNP je potekal v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Za gostoljublje in zanimiv ogled se zahvaljujemo tako vodstvu Parka kot Občini Pivka. Tino Mamić, predsednik ZNP

Počaščen sem, da sem dobil soglasno podporo vseh prisotnih članov. Posebej, ker je delo ZNP sad večje skupine zavzetih članov, kjer je predsednik samo del tima. Zato bi se rad članom za njih požrtvovalno delo na tem mestu zahvalil. Posebej, ZNP uredniki večine medijev gledajo sovražno in se zato mnogi novinarji še vedno boje včlaniti vanj. Biti član ZNP je danes pogumno dejanje. Prav je, da se javno zahvalim tudi soprogi, ki me skupaj z otroki vedno podpira in mi stoji ob strani. V drugem mandatu se bom še naprej zavzemal za demokratične vrednote in svobodo medijev, ki je v naši državi okrnjena. Ravno zato je namreč naše združenje nastalo, saj je vmešavanje dotedanjega edinega novinarskega društva v politiko preseglo vse mere dobrega okusa. Tudi danes so dominantni mediji največja cokla razvoja slovenskega gospodarstva in slovenske družbe. Sprega med mediji in levičarsko politiko in kršenje novinarskega kodeksa je vzrok za padec zaupanja javnosti v medije. Posledice pa so vidne tud...

Čeprav sem velik skeptik, sem se odločil, da uradno protestiram, ker mi matičarka noče posredovati dveh imen iz knjige, ki je več kot 100 let stara. Seveda so ti podatki dostopni vsem, kaj šele zgodoovinarjem in sodnim izvedencem za rodoslovje. Matičarka bo namesto, da bi v skladu z zakonom posredovala dve imeni, izgubila z mojim primerom več ur svojega časa. Ali res nimajo birokrati bolj pametnega dela kot da komplicirajo in iščejo razlage zakonov, ki so v bistvu luknja v zakonu? Ker imam zelo dobre izkušnje z nekaterimi matičnimi uradi in matičarji, ki zelo dobro opravljajo svoj delo, imena upravne enote, s katero imam probleme, ne bom imenoval. Se mi pa res zdi neumno, da moram velikorkat pri iskanju podatkov sklicevati se na Upravne enote, ki podatke posredujejo hitro in tudi v elektronski obliki. Bomo videli, če je vladni spletni program STOP BIROKRACIJI koristen ali pa samo nov birokratizem v slogu projekta PREDLAGAM VLADI. Po petih dneh še vedno nisem dobil nobenega o...