Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2016

Novemu letu naproti

V teh za medije prelomnih časih prihaja novo leto, ki pa ne obeta kaj posebej dobrega za slovensko medijsko krajino. Bojimo se, da bo ravno obratno. Medijski časovni stroj Zdi se, kot da potujemo s časovnim strojem v zadnje desetletje komunizma. Takrat se je stopnja medijske svobode vsako leto malce povečala. Vse do leta 1994, ko se je medijska svoboda začela spet omejevati. Danes smo na stopnji iz leta 1989 in glede na apetite vladajoče politike bo medijska svoboda prihodnje leto še bolj omejena. Vlada namreč pripravlja novo zakonodajo, ki nas bo porinila v stanje kot je bilo leta 1988.  Samocenzura in aktivizem Samocenzura je del novinarjevega vsakdanjika. Tako je močna, da prava klasična cenzura sploh ni potrebna. Novinarski kodeks se krši vsak dan celo na državni televiziji in radiu. Vse več je novinarjev, ki širijo skrajne politične ideje, ki si jih celo najbolj skrajno opredeljeni politike ne upajo izreči na glas. Tudi tu najdemo kakšen zanimiv zgled v zgodovini. Benito

Kdo je umoril Stanka Vuka in Danico Tomažič

Brecelj v sredini med Podbersičem in Puharjevo na predstavitvi knjige v Ljubljani. Stolov je zmanjkalo. Zgodovinarji že desetletja raziskujejo in ugibajo, kdo je umoril krščanskega intelektualca, kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal in identificiral tri imena morilcev tržaški časnikar Martin Brecelj. O tem bo Brecelj spregovoril na adventnem večeru KKI v sredo 7. decembra 2016 ob 19.00 uri v rotundi bl. Elija (veroučna šola, Dijaška ulica) v Kopru. Rotunda bl. Elija, 7. dec. ob 19:00 Filozof, časnikar in publicist Martin Brecelj je nedavno napisal knjigo Anatomija političnega zločina (Mladika), ki je vzbudila izjemno pozornost v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je ugotovil, kdo so bili trije pripadniki Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte (OF).

Predsednik Republike se je poklonil Slovencem v Buenos Airesu

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z minuto

Manžan: rodila se je tradicija

Šagra septembra 2016 Istrska vasica Manžan je v letih po drugi svetovni vojni iz starega jedra vasi izgubila skoraj vse prebivalce. Mnogi so se preselili v nove hiše v bližino glavne ceste proti Kopru. V vas pa so se priselili, tako kot tudi sicer v Slovensko Istro, ljudje od vsepovsod. Največ seveda iz hrvaške Istre in celinske Slovenije, veliko pa tudi iz Hrvaške in Bosne. Vas je bila del župnije Pomjan, kjer je pred pol stoletja služboval največji pesnik Slovenske Istre, duhovnik Alojz Kocjančič. Zaradi strme poti do Pomjana in nove ceste proti Kopru se je vas navezala na mesto.  Prefarali so ga Manžan so zato prefarali, kot bi rekli po domače, in ga pripojili stolni župniji v Kopru. Kolovozna pot do Pomjana, po kateri se je med drugo svetovno vojno peljal celo nemški vojaški tovornjak, se je spremenila v malodane planinsko pot – edina prevozna sredstva po njej so le še redka gorska kolesa in hrumeči športni motorji, ki vozijo po ilegalni gozdni motokros progi. Spalno

Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer

Hrvatski novinari i publicisti ( HNiP ) imaju čast pozvati Vas na predavanje i razgovor na temu Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer u četvrtak, 24. studenog 2016. u 19 sati,  u Europskom domu Zagreb, Jurišićeva 1/1 . Predavanje će održati  Jože Možina (1968) i Tino Mamić* (1972),  slovenski povjesničari, publicisti i novinari, osnivači slovenskog Udruženja novinara i publicista (Združenje novinarjev in publicistov) i posvećeni borbi za slobodu medija u Sloveniji te stvarnom pluralizmu mišljenja. Ovim će se predavanjem hrvatskoj publici približiti stanje medija i javnog servisa u susjednoj državi, a nakon njega će publika moći postavljati pitanja gostima. Moderatorica će biti predsjednica HNiPa  Katja Kušec. Predavanje "Javni RTV servisi u postkomunističkim državama, slovenski primjer" održat će se na hrvatskom jeziku. Gostovanje je ostvareno uz financijsku potporu Grada Zagreba i Službe za promican

Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer

HNiP (Hrvatski novinari i publicisti) v sodelovanju s Mestom Zagreb  vabijo na predavanje dr. Jožeta Možine in Tina Mamića z naslovom "Javni RTV servisi v postkomunističnih državah, slovenski primer" Večer bo vodila  Katja Kušec, predsednica HNiP. Prireditev, na kateri bodo gostoma vprašanja lahko postavljali tudi obiskovalci,  bo na glavnem mestnem trgu v Zagrebu (Trg Bana Jelačića) v Evropski hiši v četrtek, 24. oktobra 2016, ob 19. uri.  Gostovanje sta finančno podprla Mesto Zagreb in Urad za promocijo človekovih pravic in enakopravnost spolov, odnose z narodnimi manjšinami in verskimi skupnostmi ter razvoj civilne družbe. Vstop prost. HNiP ( KLIK )

Tri napete zgodbe, trije dotiki zgodovine

V četrtek bo v Divači 28. pogovorni večer, na katerem bodo predstavljene tri zanimive, napete in tragične zgodbe, povezane s Trstom:  - Danica Tomažič in Stanko Vuk - Leopoldina Mekina ter - Ksenija in Rado Hribar "Gre za nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje slovenski narod še danes," napoveduje voditelj večera Stojan Lipolt. Gostje večera bodo: - Majda Colja Kompan , sestrična Danice Tomažič (več: KLIK ) - Borut Mekina , novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina  - Peter Hribar , nečak Rada Hribarja in - Alenka Puhar , novinarka in publicistka, ki bo imela zaključno besedo Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter nekak

Melanija se vrača domov

Posledice zmage Donalda Trumpa in njegove soproge, Slovenke Melanije, bodo vidne tudi v Sloveniji. Verjetno smo namreč doživeli zgodovinsko prelomnico, po kateri ne bo nič več tako kot je bilo. Sliši se drzno, a ta preobrat je del globalnih sprememb, ki so se začele že z izrinjanjem tradicionalnih političnih strank iz Evropskega parlamenta. Znakov je bilo že precej. Naštejmo jih samo nekaj: zmaga in prevlada Orbana na Madžarskem, izginotje politične levice v poljskem parlamentu, nova politična opcija Most na Hrvaškem, Brexit. Vse to so bili indici, da se utegne obrniti tudi Amerika. Preden sem v torek zvečer malo po 21. uri zaprl računalnik, sem na hitro napisal tvit: »Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo.“ Na to me je napeljevalo več stvari in sem se k taki napovedi bil nagibal že nekaj dni. Zaradi dveh stvari: govora Melanije Trump in medijskega stampeda proti Trumpu. Nadaljevanje komentarja  KLIK   je na izvornem mestu objave,  portalu Do

"Po mojem bo zmagal Trump"

V torek zvečer, ko se je začenjalo finale glasovanja za novega ameriškega predsednika, sem bil, preden sem šel spat, napisal tvit: "Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo." Pa sem dobil odgovor: "Pa od kje ti tak občutek?" Če prevedem v pravilno slovenščino: "Od kod pa, ta občutek?" In nadaljevanje: "Hillary vodi za 4 odstotne točke.... To je več kot 10 milijonov glasov... Konec je..." Odgovoril sem mu, da ne vem natančno, odkod ta občutek: "Nekaj namigov ameriških politikov in nepredvidljivost dela volilcev. Ne brati naših medijev, ker je to potrata časa." Potem ni bilo nobenega odgovora. Tudi naslednje jutro ne, saj je odgovor prišel z druge strani Atlantika. O vsem skupaj sem zjutraj govoril tudi za Radio Ognjišče: KLIK

Rupnik, Brecelj, Krečič, Čuk

Koprski Klub krščanskih izobražencev (KKI) vabi na srečanje ob največjem mozaiku slikarja MARKA IVANA RUPNIKA v Sloveniji. Na pobudo ustanovnih članov KKI se dobimo pred cerkvijo v Vrhpolju pri Vipavi v nedeljo, 13. novembra 2016 ob 17. uri . Tamkajšnji župnik Janez Kržišnik nas bo vodil skozi podobe, ki jih je ustvaril Prešernov nagrajenec, slikar in primorski duhovnik Marko Rupnik. Njegova dela je doslej videlo več ljudi kot katerigakoli drugega slovenskega umetnika v vsej zgodovini. Eno od svojih pomembnejših del je naredil tudi sredi Vipavske doline. Po ogledu sledi družabno srečanje v bližnji dvorani. Agape bomo pripravili z dobrotami, ki jih bo prinesel vsak sam. Prosimo le, če zaradi lažje organizacije svoj prihod napoveste na naslov: koper@klub-ki.si ali po telefonu 031-658-701 (Boris). Prosimo, da nam obenem sporočite tudi Vaše podatke za pošiljanje vabil.  Vabimo Vas tudi na tradicionalne ADVENTNE  VEČERE Rotunda bl. Elija ob koprskem župnišču in dijaš

Anonimni odgovor RTVS, ki spušča meglo

Tiskovni urad RTVS je malce za mojim pismom medijem poslal obvestilo javnosti. Meni ga niso niti poslali, dobil sem ga od znancev. Pismo ni podpisano, je anonimno. V njem Anonimus piše o razlogih za umik, a ne odgovori na vprašanje, zakaj so uredniki ves dan menjevali naslove dokumentarca. Ne odgovarjajo niti na vprašanje, zakaj so bili v bunker poslali tudi dosje Slovenski plebiscit Jožeta Možine. In ne pojasnijo, zakaj ravno določene zgodovinske dokumentarce vedno znova in znova prestavljajo na različne spletne naslove. Duh je ušel iz steklenice. Enoumju je treba narediti konec. Tino Mamić From:  PR - RTV Slovenija [mailto: pr@rtvslo.si ]  Sent:  Friday, October 28, 2016 10:54 AM To:  PR - RTV Slovenija < pr@rtvslo.si > Subject:  Izjava za javnost glede dokumentarne oddaje Dosje: JLA Spoštovani, zaradi razjasnitve okoliščin, zaradi katerih je Televizija Slovenija po predvajanju dokumentarne oddaje Dosje: JLA -  Jugoslovanska ljudska armada na 1.

Ustavimo cenzuro! Čas je za državljansko nepokorščino

Na Televiziji Slovenija vlada cenzura. Poleg samocenzure, do katere prihaja vsak dan, se cenzura dogaja tudi v obliki neobjavljanja določenih novic.  Nedavno so mnogi opazili, da so s spleta umaknili dokumentarni film Slovenski plebiscit avtorja Jožeta Možine. Nadomestili so ga z govorom politika Janka Vebra, v katerem je napadal opozicijo in "brutalni kapitalizem".  Danes zjutraj je sicer bil spet dostopen, a na drugem naslovu, kar znižuje gledanost.   Na zamenjavo zgodovinskega dokumentarca s političnim govorom je še danes zjutraj  spominjalo okence ob posnetku oddaje, ki so ga bili pozabili izbrisati. Dokaz o cenzuri, ki ga je objavil portal Časnik.si. Enakega prijema so se včeraj poslužili pri dokumentarnem filmu o zgodovini jugoslovanske vojske v času komunizma (JLA). Filmu so pol dneva menjevali spletne naslove. Potem pa so ga v celoti umaknili. Cenzurirali. Po protestih mnogih državljanov in Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) se je posnetek spet poja

Ustavite cenzuro na RTVS!

RTVS je včeraj objavila dokumentarni film in ga nato uvrstila na splet. Nekaj ur je posnetek bil dostopen, čeprav so stalno menjevali njegov spletni naslov. Izgledalo je, da gre za tehnične težave, ne pa za oviranje dostopnosti. A še isti dan je prišlo do popolne cenzure. Posnetek je bil umaknjen s spleta. Dokumentarni film diplomiranega zgodovinarja in dolgoletnega novinarja dr. Valentina Areha je govoril o jugoslovanski armadi (JLA) in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Bil je namreč dan suvernosti, ko smo praznovali umik te armade, ki je bila napadla samostojno Slovenijo. Zakaj? Bojda zgodovinski poudarki niso všeč urednikom, ki zahtevajo spremembe. zaradi jugonostalgije, ki jo lahko vsako leto maja opazimo na RTVS pa bi utegnilo biti v ozadju še kaj drugega. Mogoče je bil moteč posnetek, ko se je nekdanji predsednik Milan Kučan rokoval z Josipom Brozom?  V imenu ustavno zaščitene svobode govora zahtevamo, da se cenzura na RTVS konča. Odgovorni za to dejanje, ki je zelo pod

Mediji so lahko tudi orožje

Mediji so lahko tudi orožje. To lahko vidimo pred vsakimi volitvami. Pristransko poročanje lahko odloči volitve. Nič čudnega, če mediji koga spravijo na psihiatrijo. Čeprav ne vemo natančno in težko objektivno sodimo glede primera vzgojiteljice, ki je po objavi članka v Slovenskih novicah morala na bolniško, je to vendarle znak za alarm. Uredništvo bi se moralo tako opredeliti, uredniki pa raziskati, na podlagi česa je bil napisan očitno uničujoč članek. "Nabijmo ga!" je zelo pogost izraz, ki ga v Sloveniji uporabljajo uredniki medijev. Dobrobit naroda in posameznika pri tem ne šteje popolnoma nič. Ne glede na posledice. Nič čudnega. Tistim, katerim javno dobro in razvoj države ne pomenita popolnoma nič, imajo enako pišmeuhovski odnos tudi do vzgojiteljice, ki pristane v bolnišnici. Kot smo že velikokrat poudarili, je glavni problem slovenskih medijev neupoštevanje novinarskega kodeksa. Tino Mamić, predsednik ZNP

Nasvet politikom

Slovenski politiki desne sredine, NSi, SDS Ljubljana, Aleš Primc in SLS, posebej pa njih političarke, bi si morali ogledati intervju evroposlanke Marijane Petir, ki odlično odgovarja na mestoma agresivna vprašanja izrazito levičarskega novinarja na hrvaški nacionalki HRT Vijesti. Zagovor krščanskih vrednot, brez visokih tonov, argumentirano, dostojanstveno. Novinar Stanković, ki s pronicljivimi vprašanji velikokrat spravi v bes tudi najbolj spretne politike, je enkrat ostal celo brez besed. Neverjetno. S soprogo sva se tudi večkrat nasmejala, kako se je zaganjal vanjo, ona pa je dostojanstveno in prepričljivo odgovarjala. Posnetek oddaje je tu: http://www.hrt.hr/enz/nedjeljom-u-2/355458/ Aleš Primc je nedavno tudi zelo spretno zavrnil podobne napade v Studiu City, čeprav so bila vprašanja v primerjavi s temi manj agresivna. V primerjavi z nastopi drugih pomladnikov je to bil takratni Primčev nastop za kategorijo boljši. Še vedno pa se z nastopom Petir ne more niti primerjati.

Resnica o Boštjanu Marku Turku

Danes je Revija Reporter objavila v svoji tiskani izdaji odziv ZNP na kleveto. Že prej jo je objavila tudi na svojih spletnih straneh . Zaradi informiranosti javnosti jo na tem mestu ponatiskujemo. Laž Boštjana Marka Turka, da naj bi na odločanje Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) vplivala Udba, je precej razburila javnost. Zato je prav, da odkrijemo ozadje te zlohotne manipulacije.Turk je bil nekaj let član ZNP, kakor tudi predsednik odbora, ki odloča o Meškovih priznanjih. Kaj je šlo narobe, bi bilo težko podrobno opisati, saj bi bilo 100 strani Reporterja premalo. Zato samo nekaj dejstev. Priznanja je Turk že pred prvo sejo odbora brez vednosti kogarkoli v ZNP po telefonu ponudil vsaj trem ljudem. Dva sta ga zavrnila, Roman Leljak pa ne. To ni samo v nasprotju s pravili ZNP in logiko vsake komisije za priznanja na tem planetu, ampak tudi v posmeh združenju. Čez nekaj tednov je odbor na seji pod vodstvom Turka soglasno izbral prejemnike priznanj. Med njimi ni bilo

Delovni zvezki škodujejo, TVS pa sadi rožice

Sem gledal zanimiv in zelo poveden prispevek sinoči pri dnevniku. Nakazano je bilo celo, da dragi delovni zvezki in delovni zvezki sploh, slabo vplivajo na kakovost izobraževanja. Žal pa študij, ki to dokazujejo, niso omenili. Prav te študije so na Vipavskem vplivale na zmanjšanje števila delovnih zvezkov. Šolski uspeh se je namreč zatem zboljšal. Zdaj bo pa ministrstvo odkrivalo toplo vodo. Zdi se, kot da RTVS v vsej Vipavski dolini nima niti enega sodelavca, ki bi jih opozoril na to? Ministrica pa je odgovarjala na prijazna vprašanja, brez podpvprašanj kot da je vse v redu. Dobil sem občutek, da sta ministrica in Manica Janežič Ambrožič prijateljici. Ministričin PR si ne bi mogel zamisliti boljšega intervjuja. Zelo sem bil razočaran nad TVS, saj so predragi delovni zvezki stvar vseh staršev, ne glede na politično barvo. Tudi levičarji in volivci levice si namreč želijo kakovostno šolo. RTVS pa se je obnašala kot RTVSMC.

Javno vprašanje uredništvu Reporterja in hiter odgovor nanj

Spoštovani Silvester Šurla, V predzadnjem Reporterju je v kolumni zapisana lažniva trditev, da je Udba vplivala na odločanje Združenja novinarjev in publicistov. V današnji številki se uredništo ni ogradilo od te laži, kaj šele, da bi se opravičilo. To me je presenetilo. Prosim, če mi zato odgovorite na vprašanji: 1. Zakaj je prišlo do objave te laži o ZNP? 2. Kakšno je mnenje odgovornega urednika revije o tej trditvi? Ker gre za javno blatenje, prosim tudi za javno pojasnilo, saj dobivam precej vprašanj na to temo. Ljudje so zaskrbljeni, ker povezujejo tako odkrite napade na nekatere naše člane in samo ZNP z nedavno spremembo lastništva revije. Lep pozdrav. Tino Mamić, predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) V Kopru, 29. avgusta 2016 Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, je na pismo odgovoril zelo hitro po tvitu: "Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja, kar piše tudi pod kolumno Boštjana Marka Turka. Sam ne delim tega mnenja

Post in molitev za Luko

Župnija Koper Sporočilo za medije Spoštovani, v teh zapletenih časih za naše mesto in domovino bomo v sredo, 13. julija 2016, v cerkvi pomorščakov Svetega Nikolaja na Kidričevi ulici v Kopru pripravili posebno uro molitve (ob 18. uri) in sveto mašo (ob 19. uri). Verniki bodo ta dan posvetili postu in molitvi. Na tak način želimo prositi za ureditev razmer v pristanišču, mestu in državi. Prosimo vas, da o tem obvestite vaše bralce, gledalce in poslušalce in se tudi sami udeležite tega dogodka. S spoštovanjem Primož Krečič koprski stolni župnik Obvestilo je bilo poslano medijem, a ni bilo velikega odmeva. Zato ga objavljam še na blogu.

Rotunda na drugi poti

Koprska Rotunda mi je v zadnjih tednih dvakrat poslala prošnja za donacijo. Čeprav sem se z njihove liste za obvestila odjavil. Odgovoril sem jim, obakrat, vljudno, naj se obrnejo na Marka Breclja. Slednjemu so namreč nedavno samoiniciativno pomagali, ko ga je koprska oblast hotela preseliti. V odprtem pismu so pojasnili, da ima Brecelj velike zasluge za koprsko družbo. Ne vem, če so pri tem mislili tudi na vse njegove sovražne izpade do kristjanov ali na škodo, ki jo je povzročil na zvonovih v zvoniku katedrale. Zato sem bil prepričan, da jim bo sedaj, ko so oni v težavah, gotovo pomagal. A sem od vodstva Rotunde dobil žaljivo repliko in dupliko. "Brecelj ima podoben ego kot ti," je zapisal dr. Bojan Mevlja. Ker gre za organizacijo, ki so jo ustanovili kristjani z namenom krepitve civilne družbe v Istri, je prav, da o tem odkrito spregovorimo v javnosti. Direktor je iz sveta zavoda že pred leti uspel najprej izriniti glavnega ustanovitelja, ki je tudi finančno najbo

Kej ukupt?

Pri darilih je vedno problem. Nikoli ne vem, kaj si nekdo res želi. Pa kupim velikokrat darilo, ki ga obdarovanec o prvi priliki podari naprej ali vrže v smeti. Kaj bi dal, da bi imel pri sebi seznam daril, ki si jih moji prijatelji v resnici želijo! Podobni občutki me obdajajo, ko prekladam po omarah darila prijateljev, ki so bila sicer dana od srca, a ne vem, kaj bi z njimi. Pa sem se odločil, da bom naredil tak seznam zase. Če komu pride prav. - male slušalke za telefonček - domač šalam - domač sir - kravata (najraje v rumenih ali rdečkastih vzorcih) - ovratna ruta (najraje v rjavih ali rumenih odtenkih) - buteljka suhega vina (penin in polsuuhih ali sladkih vin ne pijem) - buteljka črnega barika (merlot ali refošk) - viski (Chivas ali CC, star 6 let) - domača slivovka ali sadjevec (sladkih žganj ne pijem) - spominska kartica za fotoaparat SD HC 32 GB ali 64 GB - USB ključek 32 GB - Sinoči sem jo videl (roman Draga Jančarja) - Črniška kronika (knjiga, Alojzij Novak)

Večer ob verjetno najbolj dragoceni sliki v Sloveniji

V ponedeljek se bo v Kopru odvil večer, posvečen verjetno najbolj dragoceni sliki v Sloveniji, ki je znana pod imenom Sveti razgovor (Sacra conversazione). Veliko oltarno palo Marije na prestolu s svetniki je pred natančno pol tisočletja ustvaril sloviti renesančni mojster Vittore Carpaccio. Koprski škof dr. Jurij Bizjak je o sliki dejal: “Slikar je odgovoril na izzive takratnih viharnih časov: naslikal je umirjeno podobo Marije na prestolu, držečo Jezusa, ki bi rad shodil. Prisrčna in lepa slika.” Stolni župnik dr. Primož Krečič pa je avtorju povedal: “Vittore Carpaccio je priča duhovnosti, kulture in človečnosti našega mesta” O pomenu te dragocene umetnine bo spregovoril kurator Edvilijo Gardina iz koprskega Pokrajinskega muzeja. Pogovor z njim bo vodil Tino Mamić. Srečanje bo v ponedeljek, 23. maja 2016 ob 20. uri v koprski stolnici ob Carpaccievi sliki.  Prireditev v sklopu Carpaccievega leta Carpaccio 500 organizirata koprski Klub krščanskih izobražencev (KKI) in Žup

Domoljubni Tigr (Novi Glas)

Novo društvo Domoljubni Tigr 13. maj se bo prvič predstavilo javnosti v Vipavi. Gre za novo društvo,ki je nastalo zaradi večletnega nezadovoljstva z vodstvom starega Društva Tigr. Sedež ima v Vipavi. Precej članov je namreč opozarjalo, da se priklanjajo politični levici in se skušajo zliti v eno s partizansko veteransko organizacijo Zvezo borcev. Ne očitajo jim samo partnerstva z Zvezo borcev, ampak tudi molk, ko gre za izkrivljanje zgodovinskih dejstev s strani nekaterih vidnih politikov in funkcionarjev Zveze borcev. Društvo bi po njihovem moralo gojiti domoljubje in se odmakniti od vsake ideologije. Načela novega društva so na papirju precej podobna načelom starega. Bistvo pa je v podrobnostih. Več v goriškem tedniku Novi Glas.

Nova medijska zakonodaja: O zdravniku, ki zdravi raka s pedikuro

Slovenska vlada pripravlja novo medijsko zakonodajo. V sklopu te so lahko sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli tisti, ki jo imajo že zadnjih 40 let. Tisti isti. Drugi so bili bolj privesek, ki so sicer lahko kaj povedali, a jih glavni igralci niso jemali najbolj resno. Na to temo je moja malenkost bila nekajkrat naprošena za kako izjavo v imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Seveda je imelo ono drugo novinarsko društvo, tisto, ki ga je partija ustanovila v partizanih med vojno, vsaj desetkrat več medijskega prostora kot ZNP. Celo na RTVS, kjer programski standardi jasno zapovedujejo enakpravno obravnavanje različnih polov. Pravzaprav je na RTVS prišlo do smešno absurdne situacije: štirikrat zapored sem v zadnjem letu na prošnjo nacionalne RTV hiše dal izjavo, ki so jo posneli, potem pa ne objavili. Vsakič sem kot ključni problem slovenskih medijev poudaril njihovo (ne)pluralnost in povezanost s politiko. Vsakič so mi

Odhajajoča ministrica si ne želi pluralnih medijev

Slovenska tiskovna agencija me je prosila za izjavo ob težavah ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar v vladi Mira Cerarja. Zanimalo jih je, kaj lahko rečem v imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o ministrici, zadolženi za medije. Ko minister izgubi zaupanje prvega ministra, je jasno, da mora oditi. Pri nas pa je zakonodaja tako smešna, da mora premieru ekipo sestavlja in spreminja parlament. To bi že davno morali spremeniti, a slovenski parlament tega že desetletja, žal, ni sposoben. V običajnih demokracijah se zato tovrstni spori rešujejo za zaprtimi vrati in se javnosti ni treba ukvarjati z njimi. Tako pa mediji tratijo prostor in čas s kadrovskimi spetkami, namesto da bi se posvečali nepolitičnim temam, ki so bistvene v tem trenutku: kako povečati konkurenčnost gospodarstva. Ministrstvo je začelo pripravljati novo medijsko zakonodajo, pri čemer so resda lahko sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli tisti, ki jo imaj

Delo odpušča (izjava)

Na vprašanje Nove24tv, ali lahko potrdimo, da sta Delo morala danes zapustiti dva novinarja in kako komentiramo v ZNP politiko novih lastnikov dela sem danes odgovoril: Ne eden ne drugi se na nas nista obrnila. Gotovo se zavedata, da jim med ideološko obremenjenimi uredniki Dela povezava z ZNP kvečjemu škodi. Petrič se Dela ni polastil, ampak ga je moral kupiti in ga zdaj mora ohraniti, saj je Delo eden od pomembnih instrumentov za prevlado politične levice v celotni državi. Škoda je kakovostnih novinarjev, ki bodo morali na cesto. A vedeti moramo tudi, da je strm padec naklade Dela posledica uredniške politike, ki so se ji novinarji Dela uklonili. Delo višje naklade ne bo imelo nikoli več. Naj ponazorim s primerom: pred leti sem lastniku Primorskih novic ponudil, da v enem letu obrnem padanje naklade v rast in v nasprotnem zastavim svoje premoženje. A nisem dobil niti vljudnostnega odgovora. Lastnikov Dela ne zanima naklada, ampak le obstoj glasila. Tino Mamić, predse

Kdo laže?

V medijih so se pojavile trditve, da je zaradi moje izjave, ki naj bi bila žaljiva, TVS odpovedala celotno objavo prispevka o tem, kako je neki tviteraš užalil novinarko Jeleno Aščić. Izjavo sem dal na željo TVS. Bojda kot eden od šestih sogovornikov. Ker zadeva ni bila objavljena in se je že tretjič zapored ponovilo, da so me na TVS prosili za izjavo, potem pa je brez vsakega pojasnila niso objavili, sem o tem povprašal Manico Janežič Ambrožič. Le-ta mi je po telefonu prijazno rzaložila, da j eceloten prispevek bil umaknjen in zreduciran v vest zaradi pomanjkanja časa. Moja izjava pa je bila sledeča (kratka, ker me sicer uredniki radi krajšajo in objavijo manj pomembne misli) "Če nekoga ozmerjaš, to ni prav. Pa tudi če gre za novinarko, ki na državni televiziji mestoma prav vsiljivo širi svoje poglede na svetovno politiko. Še bolj obsoditi pa je treba grožnje s smrtjo, ki so jih bili deležni mnogi novinarji, tudi moja malenkost, a v medijih niso dobili nobenega odmeva. Ko