Mwoja besejda (tastara)

Stanislav Meglič, ki so ga razmesarili psi bulmastifi, opozarja, da je pravna država odpovedala Elita živi v svojem svetu in misli, da si lahko privošči vse Afera, ki se je razvnela po napadu psov na znanega ljubljanskega zdravnika Sašo Baričeviča, je posegla v najvišji politični vrh. Elita je prepričana, da si lahko privošči vse, ocenjuje Stanislav Meglič, ki ga je isti trop psov že pred leti razmesaril in skorajda pokončal. Meglič, ki kljub delni invalidnosti ne od države ne od lastnikov psov ni dobil še niti centa, je ogorčen nad institucijami, ki so zato, da so psi šli nazaj k lastniku, nenazadnje porabile kup denarja. Nič čudnega torej, da se je afera včeraj iz medijev preselila v parlament. * Zadnji napad psov, ki se je končal s smrtjo njihovega lastnika, znanega zdravnika, je pokazal, da ste imeli prav, ko ste opozarjali na nevarnost. Ali čutite zaradi tega zadoščenje? “Zadoščenje bi čutil, če bi država pravočasno uvidela in ukrepala, lastnik pa bi kazensko in odškodninsko odg

Vozila, ki jih za minimalne stroške napojimo kar v domači garaži, postajajo realnost Ljubitelji znanstvene fantastike in okoljsko ozaveščeni ljudje so že doslej veliko govorili o električnih avtomobilih. Najbolj vztrajni in inovativni pa so ta cilj že dosegli. Vozil, ki jih namesto na bencinskih črpalkah za minimalne stroške napojimo kar v domači garaži iz običajne vtičnice, je tudi na slovenskih cestah vsak dan več. Tudi prvi serijski električni avtomobili so pri nas že naprodaj. novejši članek o isti temi Pionir električnih avtomobilov v naši državi je Andrej Pečjak . Na prvi pogled ne gre za znanega človeka, a že nekaj klikov po internetu izda, da gre za Drejčka iz priljubljene mladinske znanstveno-fantastične povesti Drejček in trije marsovčki. Knjigo, ki je bila do danes natisnjena že v magičnih 100.000 izvodih, je napisal Andrejev oče, pisatelj in psiholog Vid Pečjak. Drejček se je takrat vozil z imaginarno letečo cigaro na magnetni pogon. Danes, 54 let kasneje, se Andrej preva

Josip Gorup se je rodil v Slavini na Pivškem Čeprav bo kmalu minilo že sto let od smrti Josipa Gorupa, zanimanje zanj ne pojenja. Verjetno gre za najbogatejšega Slovenca vseh časov. Njegovo premoženje bi resda težko primerjali z imetji današnjih najbogatejših Slovencev, ne glede na to pa lahko zatrdimo, da jih v dobrotništvu in domoljubju na daleč vse prekosi. Zanimivo, da je priimek Gorup na Primorskem precej pogost, saj ga poznamo tudi v različicah Gorjup, Garjup in Gorupič, nastal iz pridevnika, ki pomeni razočaran ali grenek. A življenjska pot Josipa Gorupa (1834-1912), ki se je rodil v Slavini na Pivškem in umrl na Reki kot Josip Gorup plemeniti Slavinski, je bila popolno nasprotje razočaranju. V zadnjih letih so zgodovinarji o njem prelili kar precej črnila. Zadnja izdaja Zgodovinske kronike je tako v celoti posvečena slavinskima rodbinama Gorup in Kalister, tako da lahko najdemo poleg njunih rodovnikov tudi mnoge sorodstvene povezave, ki jih hranijo stare knjige arhiva v Slav

Bog je eden, vera brez del pa mrtva Slikarski in hkrati zakonski par, Silva in Azad Karim, predstavljata multikulturno družinsko skupnost. Slovenka in Kurd, kristjanka in musliman, ki sta zaradi svoje zveze morala marsikatero požreti, pa teh razlik skorajda ne opazita. “No, ja, malo več praznikov imamo, saj praznujemo muslimanske, krščanske, slovenske in kurdske,” je njun edini odgovor na vprašanje, v čem je njuna družinska skupnost drugačna. ŠTURJE * Silva Karim (49), v vasici Bela na Vipavskem rojena slikarka ilustratorka, že tri desetletja živi z Azadom Karimom (56), akademskim slikarjem, ki mu je tekla zibelka v starodavnem Arbilu, milijonskem velemestu iraškega dela Kurdistana. Spoznala sta se v Ljubljani med študijem. Najprej kot prijatelja in sorodni umetniški duši nista imela težav z drugačnostjo. Nikoli. Je pa njuna zveza v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja postala težava za njuno okolico. Kako in kdaj je preskočila iskra, ne pripovedujeta obširno. “To so stvari,

“Edino tega ne pričakujem, da bi politike pamet srečala” Ivan Oman, starosta slovenske demokracije, slovi po pokončnosti in strpnosti. Predsednik prve slovenske demokratične stranke, ki je nastala po vojni, je zmago Demosa napovedal in pričakoval. Šest let zatem se je iz politike umaknil, razočaran nad svojimi političnimi nasprotniki in sopotniki. Večina člankov o Ivanu Omanu, na prvih demokratičnih volitvah izvoljenemu članu predsedstva, se začenja s podatkom, da gre za kmeta iz Zminca brez formalne izobrazbe. Včasih celo s slabšalnim pridihom. Radi poudarjajo tudi, da še vedno vstaja ob petih in pomaga na kmetiji, ki jo je že pred leti prepustil svojemu sinu. Le redko kdo pa opazi in poudari Omanov politični talent. Gre namreč za človeka, ki je pravilno napovedal vrsto političnih dejanj. Avtor njegove biografije Aleš Primc pravi, da je njegovo poznavanje politike tako dobro zato, ker je tudi sam doživel in nato dobro preučil politiko v letih pred drugo svetovno vojno. V 81. letu