Mwoja besejda

Slovenski politiki desne sredine, NSi, SDS Ljubljana, Aleš Primc in SLS, posebej pa njih političarke, bi si morali ogledati intervju evroposlanke Marijane Petir, ki odlično odgovarja na mestoma agresivna vprašanja izrazito levičarskega novinarja na hrvaški nacionalki HRT Vijesti. Zagovor krščanskih vrednot, brez visokih tonov, argumentirano, dostojanstveno. Novinar Stanković, ki s pronicljivimi vprašanji velikokrat spravi v bes tudi najbolj spretne politike, je enkrat ostal celo brez besed. Neverjetno. S soprogo sva se tudi večkrat nasmejala, kako se je zaganjal vanjo, ona pa je dostojanstveno in prepričljivo odgovarjala. Posnetek oddaje je tu: http://www.hrt.hr/enz/nedjeljom-u-2/355458/ Aleš Primc je nedavno tudi zelo spretno zavrnil podobne napade v Studiu City, čeprav so bila vprašanja v primerjavi s temi manj agresivna. V primerjavi z nastopi drugih pomladnikov je to bil takratni Primčev nastop za kategorijo boljši. Še vedno pa se z nastopom Petir ne more niti primerjati. ...

Čeprav je od ponovne zavrnitve Kocjančičeve nagrade Mialnu Gregoriču minilo že poldrugo leto, pa tri istrske občine še vedno niso naredile ničesar. Kljub obljubam. In kljub množičnim protestom primorskih intelektualcev. Da bi bilo ljudem jasno, zakaj blokada, ponovno objavljamo intervju z Gregoričem iz predlanskega poletja. Politični ciklon v Istri   Milan Gregorič (71) je živel je v treh režimih in štirih državah, na prostoru, kjer se je meja premikala in določala ljudi. V prelomnih časih, ko je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške izbruhnila vojna, je začel opozarjati na italijansko politiko in apetite nekaterih, ki so v balkanski krizi iskali svojo priložnost. Svoje članke je zbral v treh knjigah, te dni nastaja četrta. V tem gradivu so predstavniki italijanske manjšine v Izoli videli vzrok, da so blokirali odločitev komisije, da mu podeli Kocjančičevo nagrado.  *Kdaj ste se začeli pisati? “Italija je v Istri pridobila že okoli 22.000 državljanov, 4000 v S...

Na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA) glede prihodnosti stranke SDS po pravnomočni obtožbi Janeza Janše na dve leti zapora, sem včeraj izjavil: Danes je najbolj pogosto vprašanje, ki ga posebej radi vzrajno ponavljajo nekateri novinarji, ali je to konec z Janšo kot politikom. A vprašani vsi po vrsti odgovarjajo, da ne. To, kar si želijo mnogi politični botri in celo nekateri desnosredinski politiki - da bi se moč SDS zmanjšala - se ne bo zgodilo.  SDS je programska stranka, ki bi jo zamajal kvečjemu izstop Janše in nov lider, ki bi spremenil program. V tem trenutku ima SDS precej ljudi, ki lahko brez težav nadaljujejo delo JJ. Mogoče bo politični levici kmalu celo žal, da je do obsodbe prišlo, saj lahko SDS pod vodstvom Milana Zvera dobi še več glasov. Moramo vedeti, da tako strokovna kot politična javnost pri nas in v tujini, čaka na dokončno sodbo, kjer ne bo ljudi, povezanih z nekdanjim režimom. Zato je danes pomembnejše vprašanje, kdo se bo zadnji smejal. ...

Ko je ura polnoč odbila, v tistem istem trenutku, ko je v neki znani pravljici Pepelka iz princese postala spet služkinja, je miniš še en prvi april. Šal je bilo veliko. Tudi neslanih. In takih, ki smo jih imeli za šale, a smo opolnoči nemo zrli v ekran in nismo nikakor pričakali pojasnila medija, da je šlo za potegavščino. Tako sta Alenka Bratušek in Gregor Virant v enem samem trenutku tri milijone evrov pognala v zrak samo zato, ker sta se bala, da bi neki zakon bil mogoče zavrnjen na referendumom. In sta zato poslala dva milijona ljudi v treh tednih dvakrat na volišča. Precej cenejše so bile druge prvoaprilske šale. Da je Merklova zanosila, denimo. Presenečen  Moja napoved o ustanovitvi Moške delavske stranke je marsikoga presenetila. Hvala Bogu tudi nasmejala. Resnično pa nisem pričakoval, da bo tako veliko ljudi idejo jemalo resno tudi po tistem, ko so opazili, da je datum 1. april. Očitno so časi res jako resni in vladna politika povsem neresna. Povsem resno Ideje,...

Že tretjič zapored sem doživel glasovanje o novih članih Programskega sveta RTVS (PS RTVS) kot svojevrstno pomladno mešetarjenje. Zato letos, v tretje, nisem niti nameraval kandidirati za člana PS RTVS. A potem sem na študijskem potovanju v Argentini dobil telefonski klic iz Slovenije - skupina državljanov me je tri dni pred iztekom roka hotela predlagati. Tako sem vendarle pristal. Pomladne stranke se do tega odločanja obnašajo pišmeuhovsko. Pred glasovanjem se velikokrat niti ne dogovarjajo, zato je vse odločeno šele na sami seji odbora DZ za imenovanja. Mnoga imena, za katera se prej celo dogovorijo, pa zato izpadejo. Včasih samo zato, ker mora biti izvoljen kak nečak ali sorodnik kakega strica. Le redki iz te kvote se spoznajo na medijska razmerja in slovenske medije.Tako so v večini primerov v PS RTVS iz pomladnih kvot imenovani ljudje, ki spadajo med eno od naštetih vrst ljudi: - na medij RTVS ne spoznajo kaj dosti, - na sejah PS RTVS se ne oglašajo veliko, - velikokra...

Zgodovinar, sociolog in novinar Jože Možina (45) ustvarja dokumentarne filme, ki prevzamejo. Da, lahko rečemo celo, da spreminjajo gledalce.   S filmom o misijonarju Pedru Opeki skuša vse bolj hitečim zahodnjakom povedati, da je življenje lahko drugačno. Možina govori o politiki in zgodovini brez dlake na jeziku, kar nekaterim ljudem v naši državi ni najbolj po godu. Stvari in pojave v državi je treba poimenovati s pravimi besedami, meni. Prepričan je, da je v naši državi in naciji veliko razlogov za upanje, posebej med preprostimi ljudmi.  Pred kratkim ste prišli iz Vancouvra. Ste onkraj Luže spet dobili nagrado? Kanadski filmski festival je film o Opeki prijatelj nagradil z nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja. Bilo je zelo prijetno in prijazno. Ta kanadska in še prej ameriška »normalnost«, ko je neko dobro opravljeno delo cenjeno brez predsodkov, je blagodejna. Posledično pa zbuja določeno grenkobo, ker te normalnosti v naši domovini pogosto ne zmore...

V stikih z argentinskimi Slovenci zaslutimo duh družbe, ki je iz dežele po Triglavom že pred desetletji praktično izumrla. Pri tem ne mislim toliko na pluralnost in vrednote demokracije, ki jih podalpski Slovenci skušamo ponotranjiti šele zadnji dve desetletji. Bolj bode v oči srčna kultura. Ali stopnja civiliziranosti, če to izrečemo malce hudobno. Kdor temu ne verjame, naj si postavi naslednja vprašanja. Koliko prebivalcev naše države prebere letno več kot tri knjige? Koliko je med prebranimi knjigami klasičnega leposlovja in koliko sodobnih besedil sumljive kakovosti? Koliko Prešernovih pesmi zna na pamet povprečen Slovenec? Koliko ljudi bi znalo o slovenski zgodovini izpred leta 1941 povedati več kot deset stavkov? Koliko moških v državi ima »zakmašno« obleko? Koliko moških si zna zavezati kravato? Koliko ljudi v državi zna napisati prošnjo za službo z manj kot petimi slovničnimi napakami? Koliko ljudi vstane starcu na avtobusu? Koliko moških dami odpre vrata? Koliko ljudi v držav...

“Edino tega ne pričakujem, da bi politike pamet srečala” Ivan Oman, starosta slovenske demokracije, slovi po pokončnosti in strpnosti. Predsednik prve slovenske demokratične stranke, ki je nastala po vojni, je zmago Demosa napovedal in pričakoval. Šest let zatem se je iz politike umaknil, razočaran nad svojimi političnimi nasprotniki in sopotniki. Večina člankov o Ivanu Omanu, na prvih demokratičnih volitvah izvoljenemu članu predsedstva, se začenja s podatkom, da gre za kmeta iz Zminca brez formalne izobrazbe. Včasih celo s slabšalnim pridihom. Radi poudarjajo tudi, da še vedno vstaja ob petih in pomaga na kmetiji, ki jo je že pred leti prepustil svojemu sinu. Le redko kdo pa opazi in poudari Omanov politični talent. Gre namreč za človeka, ki je pravilno napovedal vrsto političnih dejanj. Avtor njegove biografije Aleš Primc pravi, da je njegovo poznavanje politike tako dobro zato, ker je tudi sam doživel in nato dobro preučil politiko v letih pred drugo svetovno vojno. V 81. letu...

Dolga pot iz Žabelj v Bruselj Ciril Štokelj je Primorec, ki v tem trenutku v mednarodni diplomaciji kotira najviše. Nekdanji duhovnik, ki se je izšolal na prestižni vatikanski diplomatski akademiji, je drugi človek v kabinetu predsednika evropskega parlamenta Hansa Gerta Pöteringa. Iz časa, ko je iz vatikanske prestopil v slovensko diplomacijo, kroži anekdota. Takratni premier Janez Drnovšek se je na nekem protokolarnem srečanju s takratnim nadškofom Francom Rodetom pohvalil s Štokljem kot najsposobnejšem slovenskem veleposlaniku. Rode pa mu je z nasmeškom odvrnil: “Seveda, saj smo vam ga mi izšolali.” V karieri ste naredili nekaj velikih preskokov. “Najprej sem delal v vatikanski diplomatski službi, potem v slovenski, zdaj sem v evropskem parlamentu. Tri različne izkušnje. Sedanja služba v kabinetu predsednika parlamenta je dinamična, z veliko možnost-mi za ustvarjanje. Kot diplomat svoje države zastopaš in braniš le svojo državo, tu pa se dela za vso EU kot skupni projekt vseh držav...

Bolje je biti Slovenec kot Italijan Kongres Slovenske skupnosti (SSk) ob 30 obletnici njene ustanovitve je bil nekaj posebnega. Tako kot je danes poseben tudi položaj slovenske manjšine, vpete med napredujočo asimilacijo in počasno pridobivanje političnih pravic. Prvi dan kongresa je bil za širšo javnost. Na tržaški pomorski postaji se je zbralo veliko uglednih gostov na čelu s slovenskima ministroma Dimitrijem Ruplom in Andrejem Bručanom ter predsednikom Furlanije Julijske krajine Riccardom Illyjem . Kljub vljudnostnemu značaju govorov uglednih gostov se je na kongresu razvnela polemika, ki jo je sprožil novi in stari tajnik SSk Damijan Terpin z izjavo: “ Vsedržavni tajnik Levih demokratov Piero Fassino si je že dvakrat upal ožigosati Slovence kot genocidni narod.” Prvak SSk je o stranki Levih demokratov dejal, da je za sodelovanje najprej potrebno medsebojno priznanje, ki pomeni tudi volilni zakon, ki bi omogočil preživetje. Fassinu v bran se je po nasvetu sodelavca postavil I...