Mwoja besejda

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti. Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC). Odmev vods...

V zadnjih tednih precej pišem o ozadjih dogajanja znotraj vatikanskega obzidja. Črpam iz različnih virov, domačih in tujih, posvečenih in laiških. Objavljam samo informacije, ki jih večkrat preverjam, zato ne gre samo za povzemanje govoric. Večinoma objavljam na portalu PlanetSiol.net.  Na tem mestu objavljam povezave do zanimivejših člankov na to temo KOLUMNE Ukor iz Vatikana: zakaj odstop dveh  slovenskih metropolitov   KLIKNI V Sloveniji obstaja duhovniški gejevski lobij   KLIKNI Papež F1 je začel čistko v Vatikanu   KLIKNI Papež: gejevski lobij obstaja. Kaj to pomeni za Cerkev na Slovenskem KLIKNI O ozadjih pokopa škofa Rožmana v Ljubljani KLIKNI Novi papež prinaša nove čase KLIKNI opomba: na Planetu Siol od avgusta 2013 dalje mojih kolumen ni več ČLANKI Papež v šoli KLIKNI Frančišek, 1. maj in sv. Jožef KLIKNI   Papeževo izvolitev je napovedal Slovenec KLIKNI   Papeževo varnost ogroža gejevski lobij KLIKNI   Papeža Fr...

Sinoči je bil v informativni oddaji daleč najbolj pluralne slovenske televizije Planet TV prispevek o gejevskem lobiju v RKC na Slovenskem. V njem ljubljanski metropolit Anton Stres trdi, da tega lobija v Sloveniji ni. Duhovnik Janez Turinek pa meni obratno. Pravi, da je lobij povezan z velikim pohlepom.  Moja malenkost je prepričana, da če obstaja vatikanski, potem obstaja tudi slovenski duhovniški gejevski lobij. Nenazadnje zaradi spolnih kriminalnih dejanj v zaporih trenutno sedi pet slovenskih duhovnikov. (Če niso katerega v zadnjem času izpustili) Tako neposrednega in konkretnega govorjenja v javnosti o tem še ni bilo, glede na dogajanje v Vatikanu pa bo na to temo gotovo še veliko povedanega, saj lobiju najlažje sledimo, če sledimo denarju.   Celotno oddajo Danes si lahko ogledate v arhivu Planeta TV: http://www.siol.net/planet-tv/ arhiv.aspx?caID=13&zaID=0&sort= 1&cid=39816 O novi politiki Vatikana oziroma papeža Frančiška do gejevskega se...

V najznamenitejši hiši v Divači, Škrateljnovi domačiji, je živela družina Truhlar z osmimi otroki. Zadnji med njimi, Vladimir, ki se je rodil pred točno 100 leti, je dosegel svetovno slavo kot predavatelj na rimski Gregoriani. Zavzemal se je za demokratični duh v Cerkvi.  Filozof, teolog in pesnik dr. Vladimir Truhlar se je rodil v družini železničarja češkega rodu Františka Truhlarja in Marije Malnerič , hčere divaškega župana. Njun osmi otrok Vladimir je na svet privekal 3. septembra 1912 v Gorici, kamor je bil prestavljen oče železničar. Družina pa se je morala tako kot mnoge druge primorske družine že kmalu ponovno seliti zaradi Soške fronte, tokrat na Jesenice.  Vladimir Truhlar je študij začel na ljubljanski Teološki fakulteti, doktoriral pa na sloviti univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika (1939). Nato je vstopil v jezuitski red in za skoraj četrt stoletja postal profesor na Gregoriani. Pisal je v latinščini, njegova dela pa so doživela š...

Novi dokumentarni film režiserja Jožeta Možine o misijonarju Pedru Opeki , ki bo na sporedu nacionalne televizije na božični večer, je bil v ponedeljek premierno prikazan v ljubljanskem Kinodvoru. V množici znanih obrazov je bil tudi Pedro Opeka, neutrudni borec za človekove pravice ljudi s smetišča malgaške prestolnice. Zanimiv film so gledalci pozdravili s stoječimi ovacijami in ploskanjem, ki se je prekinilo šele po hudomušni grožnji Pedra Opeke, da bo ušel. Med predvajanjem v prepolni dvorani, kjer so nekateri obiskovalci celo stali, se je prenekateremu utrnila tudi kaka solza ganjenosti ob presrečnih očeh sitih otrok, stiskajočih se ob pokončnega patra s košato belo brado. Boj patra Opeke z birokrati, kapitalisti in politiki, da omogoči otrokom s smetišča vsak dan krožnik riža, se je začel leta 1989. V dokumentarcu primorskega režiserja Možine se Opeka večkrat vpraša, ali ni osnovna pravica vsakega otroka, da se enkrat na dan do sitega naje. Možina je skupaj s koproducentom...

Le redko se zgodi, da bi na predstavitev nove knjige prišlo toliko ljudi, da bi napolnili cerkev. Knjigo o priljubljenem pokojnem mladinskem voditelju Vinku Kobalu pa je pozdravila ne le množica 200 ljudi, ampak tudi trinajst duhovnikov, škof in župan . ŠTURJE -  Zajetna knjiga koprske založbe Ognjišče prinaša spomine in dnevniške zapise v Vrhpolju rojenega (1928) duhovnika Vinka Kobala (več o njem) . Letos mineva deset let od njegove smrti, ki je ustanovitelja duhovnih vaj v Stržišču presenetila v Godoviču, kjer je bil zadnja leta župnik. Okoli sebe je zbiral mlade, ki so pozneje postali pomembni akterji v življenju slovenske Cerkve, pa tudi nekateri znani kulturniki in politiki. Nekaj jih je bilo videti tudi v soboto popoldne v cerkvi sv. Jurija v Šturjah pri Ajdovščini. Koprski škof msgr. Metod Pirih je o Kobalu dejal: “S svojo iniciativnostjo, vztrajnostjo, z iskanjem novih poti pri oznanjevanju evangelija je izstopal iz življenja svojega časa, zato nam govori tudi p...

Igralec Gregor Čušin ima pet svojih monokomedij in šest otrok. S predstavami gostuje po vsej državi in ni mu težko iti v še tako oddaljeno vas. Njegova razmišljanja so velikokrat šokantna, saj si česa podobnega slehernik ne upa izreči. Čušin je zelo nenavaden igralec. V monokomedijah, ki jih napiše in uprizori sam, se dotika tem, ki so za druge nedotakljive. V manj kot desetih letih je samostojno nastopil že okoli 800 krat. Priimek Čušin diši po Primorski, kar  sogovornik tudi potrdi: “Vsi Čušini izhajamo iz Podbele pri Kobaridu.” Njegov stari oče se je namreč preselil iz Podbele pod Kobariškim Stolom na Koroško Belo pod Karavanški Stol. Vaš glas seže v vsako vas, saj ste glas posodili že mnogim likom v risankah. Katera vam je najljubša? “Najbolj so mi všeč vloge, kjer mi ni treba spreminjati glasu in je zato najmanj naporno. (smeh) Sicer pa mi je bila najbolj všeč vloga polža Fonza v risanki Vrtni palček Primož. Polža, ki požreta vse kar vidita, stalno nagajata palčku...

Eden najbolj zanimivih svetniških osebnosti stare zaveze je prerok Jona. Njegova zgodba je zanimiva, ker se je jezil na Boga. Prerok Jona, ki goduje 21. septembra,  je po nezanesljivem viru živel v osmem stoletju pred Kristusom. Bog mu je naročil, naj pojde v Ninive, in tamkajšnje prebivalce nagovori k spreobrnjenju. A njemu to ni bilo všeč, saj Ninivljani niso bili Judje, ampak Asirci. Zato ni hotel, da bi Bog pomagal drugim kot Judom. Pobegnil je in se vkrcal na ladjo. A ladjo je dosegel vihar. Ko so mornarji ugotovili, da je neurje poslal Bog zaradi Jonovega pobega, so ga vrgli čez krov. Morje se je hipoma umirilo, Jona pa je požrla “velika riba”. Biblicisti domnevajo, da je šlo za kita. Jona je v kitovem trebuhu molil, in po treh dneh in treh nočeh ga je kit izbljuval na kopno. Prerok je nato odšel v Ninive in jih prepričal, da spremenijo svoje navade. Bog zato svoje grožnje, da jih bo uničil, ni uresničil. A Jona z uspehom ni bil zadovoljen. Jezil se je na Boga, ki je b...

Danes so k večnemu počitku položili kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Pokojni torontski nadškof je natančno 100 let po smrti prvega prvega slovenskega kardinala Jakoba Missie, ki je bil nadškof v Gorici, obiskal to starodavno mesto ob Soči. To je bilo v mesecu marcu leta 2002. Na srečanju z mladimi Slovenci in Italijani jih je povabil na svetovni dan mladih tistega poletja v Torontu. Dvodnevno srečanje je mladine z obeh strani državne meje je potekalo v dosledni dvojezičnosti, kar je vredno pohvale, saj je slovenščina na podobnih srečanjih zastopana bolj simbolično. Takrat je nastal tudi naslednji pogovor s kardinalom, ki sta ga povzela Jurij Paljk in Tino Mamić in je bil objavljen v reviji Ognjišče (št. 4-2002). Kakšno je bilo vaše prvo srečanje s Svetovnim dnevom mladih?   Moje prvo srečanje s svetovnim   dnevom mladih je bilo v ameriškem Denverju leta 1993. Udeležil sem se ga z malce skepse, dvoma. Tam pa sem odkril neki novi svet, na katerega ...