Mwoja besejda

Duhovnika, pisatelja, pesnika in organizatorja iz Grivč pri Šturjah so ubili, potem pa skušali izbrisati tudi vsak spomin nanj                                          sorodni članek o Terčelju sorodni članek o romanu Narodnega organizatorja Filipa Terčelja, rojenega v vasi Grivče nad Šturjami (dandanes na tablah napisa Šturje ne najdemo več, ampak le še Ajdovščina in Grivče) so spravili po nedolžnem v zapor najprej fašisti, takoj po koncu vojne pa še komunisti. A kot da to ni bilo dovolj. Le nekaj mesecev po osvoboditvi, v začetku januarja 1946, sta ga na cesti aretirala lokalna partijca in ga odvedla v smrt. Filip Grivški, kot nosi njegov podpis v tri jezike prevedena knjiga Vozniki, se je rodil 2. februarja 1892 v Grivčah, vasici, stisnjeni pod Staro babo. Grivče so danes praktično že predmestje Šturij, ki so danes le še del Ajdovščine. Mesto Ajdovščina je namr...

Sprehod z bivšimi zaporniki po zloglasnem taborišču, o katerem si včasih še šepetati niso upali Goli otok je danes kraj mnogih presenečenj. Obiskovalec namreč po dveh urah vožnje z ladjico z bližnjega Krka pričakuje podobno spokojno vzdušje kot ob vstopu spominski center koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Namesto tega pa na beli kamniti pomol med prvimi skoči nekdanji zapornik, danes petinosemdesetletni očanec, in ob tem malodane zavriska. Igo Sajovic , partizanski poveljnik na Sremski fronti, ki je po 60 letih na otok stopil prvič, je prešerne volje. Kako bi ne bil, saj je preživel grozote peklenskega otoka in zato zmagal, pojasni svoje občutke. Podobno so se obnašali tudi drugi nekdanji zaporniki, ki se svojih prvih minut na otoku spominjajo po zloglasnem “toplem zajcu” - špalirju starejših zapornikov, ki so zelence na mrtvo premlatili s palicami. Živahen in prav nič zagrenjen ni bil na ekskurziji, ki jo je organiziral Študijski center za narodno spravo niti Andrej Aplenc (...

Igor Omerza skozi fascinantno in tragično zgodbo Edvarda Kocbeka obsoja propadli totalitarni režim Te dni mineva 65 let od poboja več deset tisoč vojnih ujetnikov in razrednih sovražnikov, o čemer je prvi spregovoril nekdanji partizan in poet Edvard Kocbek (1904-1981), objavila pa zamejska pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula pred 35 leti v Trstu. Igor Omerza (59), nekdanji visoki funkcionar LDS, danes podjetnik, je za svojo knjigo Edvard Kocbek - osebni dosje št. 584 proučil kupe arhivskega gradiva. Pesnika, pisatelja, komunističnega veljaka in oporečnika je tako spoznal skozi oči tajne policije. Ta je Kocbeka spremljala celo ob smrtni postelji in vestno beležila dogajanje. * Malce nenavadno je, da ste se lotili teme, o kateri ima politična opcija, ki ji pripadate, precej drugačno mnenje od vas? “Vse stranke so obsodile prejšnji režim, saj je bil nedemokratičen. Tu politična usmerjenost ne sme igrati nobene vloge. Jaz samo dokumentirano analiziram propadli in od vseh naših parlamen...