Mwoja besejda

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z min...

V četrtek bo v Divači 28. pogovorni večer, na katerem bodo predstavljene tri zanimive, napete in tragične zgodbe, povezane s Trstom:  - Danica Tomažič in Stanko Vuk - Leopoldina Mekina ter - Ksenija in Rado Hribar "Gre za nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje slovenski narod še danes," napoveduje voditelj večera Stojan Lipolt. Gostje večera bodo: - Majda Colja Kompan , sestrična Danice Tomažič (več: KLIK ) - Borut Mekina , novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina  - Peter Hribar , nečak Rada Hribarja in - Alenka Puhar , novinarka in publicistka, ki bo imela zaključno besedo Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter n...

Študijski center za narodno spravo (SCNR) ima dragoceno bazo pdoatkov, v kateri najdemo objavljene članke o zamolčani zgodovini 20. stoletja. Z iskalnim mehanizmom se lahko hitro najde ogromno uporabnih podatkov. Če v rubriko avtor vtipkaš besedo "Mamić", je tam na enem mestu veliko mojih člankov  o drugi svetovni vojni in povojnih pobojih , ki so bili objavljeni v zadnjih letih. POVEZAVA:  http://www2.scnr.si/Default.aspx

Nekajkrat sem že slišal, da so na meji med Jugoslavijo in Italijo streljali vse do leta 1991. S tem v zvezi je tudi afera vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki si je kot sodni funkcionar eno tako truplo ogledal. Nepreverjene govorice, da naj bi bil Masleša nad strelom natanko v sredino čela navdušen, je sodnik Masleša zanikal.  Govori se, da so ubite, ki so bili v zadnjih letih Jugoslavije večinoma begunci iz tretjega ali drugega sveta, metali kar v neko brezno na sežanskem Krasu. Še večkrat pa sem slišal pripovedi, da so ubite vozili v tovarno cementa Anhovo, kjer so jih ponoči sežigali v apnenici. V resnici je šlo za Solkan. Doslej mi še nihče od pripovedovalcev ni bil pripravljen tega povedati v mikrofon, kaj šele, da bi se bil pripravljen izpostaviti z imenom in priimkom. So pa priče govorile o pobojih, kar sem objavil leta 2009 v dnevniku Primorske novice in bil deležen čudnih pogledov šefov. Odločil sem se, da bom na tem mestu ponatisnil članek Mihe Belina, člana domoljub...

O temni plati bratomorne vojne se je začelo pisati in govoriti in tega se ne bo dalo več zaustaviti, je na večeru koprskega Kluba krščanskih izobražencev povedal mag. Renato Podbersič. Predstavil je tudi ponatis knjige Revolucionarno nasilje na Primorskem, ki je bila zaradi medijskih napadov nanjo s strani Primorskega dnevnika in Radia Koper zelo hitro razprodana. »Čeprav je bila večina arhivskega gradiva uničena, nekateri trdijo, da celo 90 odstotkov, pa se še  vedno najde cela vrsta novih dokumentov. Poti nazaj ni več. Duh je ušel iz steklenice in nič  več ne bo kot prej,«  je rekel Podbersič. Na dobro obiskanem srečanju v atriju študentskega doma Jadro in družbenega središča Rotunda v Kopru (14.01.2013) je Podbersič opisal nekaj zgovornih primerov revolucionarnega nasilja na Vipavskem in Goriškem. Umor Iva Brica sta pred očmi njegovih sinov na polju naredila 15- in 16-letna partizana domačina po ukazu Aleša Beblerja , ki ima še danes v skora...

V najznamenitejši hiši v Divači, Škrateljnovi domačiji, je živela družina Truhlar z osmimi otroki. Zadnji med njimi, Vladimir, ki se je rodil pred točno 100 leti, je dosegel svetovno slavo kot predavatelj na rimski Gregoriani. Zavzemal se je za demokratični duh v Cerkvi.  Filozof, teolog in pesnik dr. Vladimir Truhlar se je rodil v družini železničarja češkega rodu Františka Truhlarja in Marije Malnerič , hčere divaškega župana. Njun osmi otrok Vladimir je na svet privekal 3. septembra 1912 v Gorici, kamor je bil prestavljen oče železničar. Družina pa se je morala tako kot mnoge druge primorske družine že kmalu ponovno seliti zaradi Soške fronte, tokrat na Jesenice.  Vladimir Truhlar je študij začel na ljubljanski Teološki fakulteti, doktoriral pa na sloviti univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika (1939). Nato je vstopil v jezuitski red in za skoraj četrt stoletja postal profesor na Gregoriani. Pisal je v latinščini, njegova dela pa so doživela š...

Čeprav seznam prikritih grobišč na Primorskem vsebuje 131 lokacij, pa bo končna številka veliko višja. Zgodovinar Renato Podbersič, ki nam je marca 2009 v okolici Mirna in Vrtojbe pokazal nekaj neevidentiranih grobišč, pravi, da bo končna številka več kot 200. Podbersič kaže grobišča Pod Rosico (levo) in nad Renčami Seznam evidentiranih prikritih grobišč, ki ga že več let izdeluje vladna komisija za prikrita grobišča, se bo na Primorskem še precej podaljšal. Nekatere občine, ki jih doslej še ni na seznamu, namreč še niso obdelane. “Manjkajo grobišča v občini Brda, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba,” pravi Renato Podbersič iz Nove Gorice, ki kot magister zgodovinskih znanosti to temo raziskuje na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani. Podbersič je zbral vrsto pričevanj o povojnih, pa tudi medvojnih pobojih, ki jih je zakrivila komunistična revolucionarna stran. Ti niso še tako raziskani kot povojni, saj so jih doslej našli le dobrih 20. Podbersič opisuje grobišče ...

Podbersič: "Vosovci so pogosto morili brez vsakih dokazov" V zadnjih letih je nastala cela vrsta študij, ki obdobje druge svetovne vojne postavlja v povsem novo luč. Novogoriški zgodovinar mag. Renato Podbersič je več let raziskoval temno plat partizanskega boja in revolucije na Goriškem in Vipavskem. Mit o povsem brezmadežnem partizanstvu na Primorskem se sesuva, dokazuje ne le Podbersič, ampak tudi popis žrtev druge svetovne vojne. Partizani so namreč tudi na Primorskem pobili več Primorcev kot pa okupatorjev. Pogosto slišimo izrek, da na Primorskem ni bilo državljanske vojne. Ali to drži? Kar drži, na Primorskem ni bilo klasične državljanske vojne. Še v tedanji Ljubljani pokrajini je ni bilo, kajti izvorno in sistematično revolucionarno nasilje nekaj takšnega, kot je pojav državljanske vojne, že v osnovi onemogoči. V glavnem je šlo za samoobrambo pred tem nasiljem, ki je bila izsiljena z nastopom revolucije. Revolucionarno nasilje se je na našem koncu zaradi ...