Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2013

Možina: Brez medijev Kučana in Jankovića ne bi bilo (intervju)

Zgodovinar, sociolog in novinar Jože Možina (45) ustvarja dokumentarne filme, ki prevzamejo. Da, lahko rečemo celo, da spreminjajo gledalce.   S filmom o misijonarju Pedru Opeki skuša vse bolj hitečim zahodnjakom povedati, da je življenje lahko drugačno. Možina govori o politiki in zgodovini brez dlake na jeziku, kar nekaterim ljudem v naši državi ni najbolj po godu. Stvari in pojave v državi je treba poimenovati s pravimi besedami, meni. Prepričan je, da je v naši državi in naciji veliko razlogov za upanje, posebej med preprostimi ljudmi.  Pred kratkim ste prišli iz Vancouvra. Ste onkraj Luže spet dobili nagrado? Kanadski filmski festival je film o Opeki prijatelj nagradil z nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja. Bilo je zelo prijetno in prijazno. Ta kanadska in še prej ameriška »normalnost«, ko je neko dobro opravljeno delo cenjeno brez predsodkov, je blagodejna. Posledično pa zbuja določeno grenkobo, ker te normalnosti v naši domovini pogosto ne zmoremo. Nag

Intervju v oddaji Požareport

Bojan Požar me je v svoji televizijski oddaji na TV 3 Medias spraševal o slovenskih medijih, politiki in rodoslovju. Povod je bil izvolitev za predsednika Združenja novinarjev in publicistov. Posnetek (43 minut) je objavljen tule

Intervju: o kadrovskih pritiskih vlade Alenke Bratovšek na novinarje

TEDNIK DEMOKRACIJA, 24.APRIL 2013 Pogovarjali smo se s Tinom Mamićem, ki je bil v soboto, 20. aprila, na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja. Tino Mamić je nekdanji urednik in novinar Primorskih novic. Tino Mamić je doma iz Šturij pri Ajdovščini, sedaj pa živi v Kopru. Po maturi na vipavski škofijski gimnaziji je študiral novinarstvo na FDV ter zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Ognjišču kot novinar in urednik, med drugim je bil urednik regionalnega programa Radia Ognjišče (studio Koper) in urednik mesečnika Sončna pesem. Kasneje je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi in postal član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Nekaj let je delovno preživel tudi v Luksemburgu in Bruslju, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in postal novinar Primorskih novic, izvoljen je bil tudi za člana Programskega sveta RTV Slovenija. Leta 2006 je bil za krajši čas imenovan

Gorazd Pučnik o svojemu očetu Jožetu

Tržačana Gorazda Pučnika (1964) velikokrat vprašajo, ali je kaj v sorodu s pokojnim slovenskim osamosvojiteljem Jožetom. Ne le zaradi priimka, ampak tudi zaradi podobnih obraznih potez. Poletje leta 2007 je bilo zanj in za družino Pučnik precej težavno zaradi polemik, ki so jih nekateri sprožili, ko je Letališče Brnik postalo Letališče Jožeta Pučnika. Tisto jesen je bil v dnevniku Primorske novice objavljen naslednji intervju. -Človek bi pričakoval, da bo sin Jožeta Pučnika živel v Ljubljani ali Hamburgu, ne pa v Trstu? Ko je Jože Pučnik prišel prvič iz zapora, se je zaljubil v zamejko iz Trsta, študentko slavistike v Ljubljani. Posledica sem jaz. (smeh) Ko so ga izpustili iz drugega zapora, smo se preselili v Nemčijo. Potem sta se z materjo  razšla – oče je ostal v Nemčiji, mama in jaz pa sva prišla v Trst. -Je težko živeti kot sin slavnega očeta? Včasih ni tako prijetno, čeprav tukaj v Trstu to ni tako aktualno. Vendar, da ne bo dvoma: zelo ponosen sem na svojega očeta. -V

Intervju: novinarji v službi politike

Tino Mamić: Veliko novinarjev in urednikov je v službi politike, ne pa javnosti Avtor: Uroš Kokošar, Planet Siol, 28. april 2013  (ponatis) Novi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić je prepričan, da "Slovenija medijsko ni normalna država, zato je sploh ne moremo primerjati z drugimi državami".Z nekdanjim odgovornim urednikom Primorskih novic in novim predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Tinom Mamićem smo se pogovarjali o položaju in stanju novinarstva v Sloveniji.  Gospodarska kriza se je dodobra dotaknila tudi medijev, saj skorajda ni medija, ki se ne bi ukvarjal s finančnimi težavami. Bi lahko rekli, da je tudi zaradi tega novinarstvo v krizi? Ravno obratno. Tehnološki razvoj je v zadnjih letih pripomogel, da se informacije veliko bolj svobodno širijo kot nekoč. Novinarji imamo danes veliko več možnosti za objavljanje kot nekoč. V krizi je deloma tisk, čeprav vemo, da ne knjiga ne časopis vsaj v tem stoletju gotovo ne bosta izg

Sonce sije v prazno

Sonce na Slovenijo pošlje toliko žarkov, da bi jih bilo dovolj za 300 krat več energije kot jo v tem trenutku potrebujemo.  Tega so se zavedali tudi politiki, ki so pred desetletjem napovedali, da bomo v državi imeli v tem trenutku 200.000 kvadratnim metrov kolektorjev. Resnica pa je, da jih imamo za polovico manj. Na Primorskem ni nič kaj posebej drugače, pa čeprav so Istra, Kras in Trnovska planota najbolj osončeni predeli države. Po drugi strani pa vse več novih sončnih elektrarn napoveduje sončnejše čase. Energetska (r)evolucija Zaradi grozečih podnebnih sprememb (večina znanstvenikov napoveduje pretirano segrevanje ozračja, del pa novo ledeno dobo) je sprememba z energetsko oskrbo iz potratne in fosilne na zeleno nujna. Vprašanje je le, koliko časa bo civilizacija potrebovala in kakšna bo končna cena. Bo prišlo do radikalne spremembe in potemtakem revolucije, ali pa bo ostalo pri sedanjem tempu in energetski evoluciji? Obnovljiva energija je v zadnjih letih postala evropsk

MEDIJI NE SMEJO BITI ORODJE POLITIKOV

Izjava ZNP ob svetovnem dnevu svobode tiska Svoboda izražanja je eden od temeljev vsake demokracije. Hkrati pa so ravno mediji glavno orožje vseh totalitarizmov. Tudi povojni jugoslovanski režim je imel medije za svojo podaljšano roko. Slovenija je leta 1990 dobila prvi demokratično izvoljeni parlament in tako začela živeti v politični  demokraciji. Po 23 letih pa lahko ugotovimo, da slovenski mediji temu razvoju niso sledili. Še vedno nimamo niti enega splošno-informativnega dnevnika, ki spremlja politično dogajanje, v katerem ne bi prevladovala lev(osredinsk)a politična orientiranost. To je v evropskem merilu izjema oziroma anomalija. V slovenskem medijskem prostoru je zaskrbljujoče, da nekateri novinarji še vedno opravljajo svojo delo kot so to počeli nekoč "družbenopolitični delavci". Njihovo ustvarjanje ne služi interesom javnosti, ampak le določene politične opcije. Žalostno je, da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko