Mwoja besejda

  Bostjančič pred znamenitim tankom, ki ga je osvojila in uporabljala novorojena Slovenska vojska leta 1991 Pivka, mestece ob magistralni cesti proti Jadranu, je bilo nekoč povsem neprepoznavno. Kolone jeklene pločevine, ki so drle od Postojne proti Reki, so se zdele neustavljive. Domačini so zato pljunili v roke in turiste začeli ustavljati s – tanki. Prvi mož Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič je zadovoljen, saj so iz propadajočih vojašnic, polnih odsluženega železja, ustvarili zgodbo o uspehu. Vse kaže, da bomo Slovenci v prihodnjih letih ravno tam končno dobili nacionalni vojaški muzej in muzejsko predstavitev osamosvojitvene vojne.  Velikanske opustele vojašnice nekdanje jugoslovanske vojske so še danes v mnogih slovenskih mestih odvečni tujek, s katerim nihče ne ve točno kaj početi. Ponekod pa so zaradi svoje velikosti tudi cokla v razvoju. Kako ste rešili ta problem v Pivki? V Pivki smo na občini dolgo razmišljali, kje so naše možnosti turis...

Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu, se je za en teden “vrnila” na Primorsko, kjer sta sicer dve najpomembnejši in najstarejši kamenodobni najdišči v državi: Divje babe pri Šebreljah in Betalov spodmol pri Postojni. Najstarejša piščal na svetu, ki jo je pred več kot 50.000 leti iz kosti mladega medveda izdolbel in naluknjal neandertalec v jami nad Idrijco, je prišla na kratek “obisk” v Notranjski muzej v Postojni. Piščal in nekaj kosov kamnitega orodja je bila na ogled dober teden dni konec maja. Kot pravijo v Narodnem muzeju Slovenije , pa piščal ni izvirna, ampak samo kopija, saj je izvirnik neprecenljive vrednosti. Človek nikoli ne ve, prav bližini Notranjskega muzeja je Ravbarkomanda, kjer so v preteklosti na popotnike prežali ravbarji... Piščal je bila odkrita v jami Divje babe pri Šebreljah (1995), ki so jo poleg izumrlega neandertalca obiskovale tudi druge živali: volkovi, rjavi medvedi, leopardi in jamski levi. Jama je sicer prestavljala brlog izumrleg...

Valvasorjeva nagrada gre v Divačo (članek in komentar v Primorskih novicah)

Publicist, novinar in nekdanji generalni konzul dr. Zvone Žigon, se je po letih diplomatske službe vrnil domov v Postojno. Za sabo je v Afriki, Avstraliji in Ameriki pustil celo vrsto novih ustanov in združenj; tudi arhiv in muzej. Prihodnost izseljencev druge in tretje generacije vidi v muzejih in na internetu. Zvone Žigon (foto: Tino Mamić) Diplomirani novinar Zvone Žigon , ki je doktoriral na temo izseljenstva, je od malega navdušen za potovanja. Leta 1967 v Postojni rojeni svetovni popotnik je o Slovencih po svetu napisal že štiri knjige. Lani poleti se je iz Avstralije, kjer je bil edini slovenski diplomat na veleposlaništvu v Canberri, vrnil domov. Vesel, ker se je vrnil k soprogi, pa tudi zaradi “rodne Postojne in pogleda na Nanos in Sv. Trojico”. Dvojna identiteta V Južno Ameriko se je zaljubil pri 23 letih. Kot študent se je z nahrbtnikom za pol leta odpravil čez ocean. Živo se spominja prizora iz bara v Buenos Airesu: “Sedel sem za mizo z mladimi Slovenci druge ...

Obisk grškega lepotca v slovenski prestolnici Umetniško dovršeni bronasti kip Apoksiomena, ki si ga je v Firencah ogledalo kar 80.000 ljudi, je tudi v Ljubljani že v nekaj dneh navdušil mnoge. Lepota je univerzalna, zato ji tudi 2000 let čakanja pod morjem očitno ni prav nič škodilo. Kakih sto let po Kristusovem rojstvu je na pot proti enemu od pristanišč severnega Jadrana odplula rimska barka, ki je na krovu nosila izjemno umetnino iz brona, kip atleta, v stari grščini poimenovanega Apoxyomenos , Apoksiomen. Zaradi hudega vremena pa kip ni nikoli dospel na cilj, ampak je pristal na morskem dnu jugo vzhodno od Lošinja. Ponovno rojstvo Dve tisočletji kasneje (1996) ga je med potapljanjem v globini 45 metrov pod morsko gladino opazil belgijski turist. Več let je trajal postopek reševanja kipa, za katerega se je izkazalo, da gre za najlepši primer kipa Apoksiomena, grškega atleta, ki si po koncu tekmovanja s kože s posebnim strgalom strga plast olja, praha in potu. Na svetu je osem primer...

V Las Vegasu imajo veliko več igralnic kot v Sloveniji. Zgradili so jih v vseh mogočih oblikah. V vsej poplavi kiča, ki spremlja igralnice po vsem svetu, pa verjetno ne bomo našli prav nobene, ki bi jo uredili kar v - mrliški vežici. V tem je Slovenija edinstvena. Gorico so včasih zaradi močne judovske skupnosti, ki je živela tam, imenovali kar Jeruzalem na Soči. Goriški Judje so bili prisotni v mestu že ob njegovem nastanku in se kljub preganjanjem ohranili vse do danes. Najhujše je bilo v času druge svetovne vojne, ko je holokavst terjal žrtve tudi v fašistični Italiji. Nekaj let zatem, ko je bil članek objavljen, so novogoriške občinske oblasti iz vežice vendarle umaknili casino in prostore  prepustili - baru. To je verjetno edini bar na svetu,  kjer lahko človek popije kavo v mrliški vežici. Goriški geto “Judje so se ukvarjali v glavnem z denarnimi posli in trgovino. Njihovo prvotno domovanje je bilo v starem delu mesta, stisnjeno v pobočje pod gr...

Narodni muzej v Ljubljani hrani med svojimi umetniškimi in zgodovinskimi zakladi veliko predmetov iz vse Slovenije. Tudi “primorsko” neandertalčevo piščal, ki so jo našli leta 1995 v jami Divje babe nad reko Idrijco. V muzealstvu in arheologiji od nekdaj velja pravilo močnejšega. Nacionalni muzeji imajo povsod privilegij, da hranijo najlepše najdbe in muzejske primerke iz vse države. Zaradi sprememb državnih meja je zato marsikaj iz Slovenije ostalo na Dunaju. Nič čudnega, če so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo, da se umetnine vrnejo domov: posebej so glasni, denimo, v Egiptu in Grčiji, od koder so v svetovne prestolnice romali vagoni in vagoni najlepših starin. Slovenski nacionalni muzej V Sloveniji imamo - tako kot v drugih državah - svoj nacionalni muzej v prestolnici. Imenuje se narodni muzej, čeprav bi bilo ustreznejše poimenovanje nacionalni, saj hrani najdbe iz ozemlja vse države, ne le predmete, ki so povezani s slovenskim narodom. Knjiga Stopinje v preteklost , ki jo ...