Mwoja besejda (tastara)

Žurnal je propadel čez noč, čeprav ne nepričakovano. V slovenski medijski prostor je vnesel konkurenco v boju za oglasni prostor, nagovarjal pa je skoraj natanko iste bralce kot drugi slovenski dnevniki. Imel je enako uredniško politiko kot drugi, razlika je bila le v formi. Žal jim ni uspelo.  Nelogično pa je, da v uredniški politiki niso nikoli skušali enako se oddaljiti od obeh političnih polov, kar je v tem trenutku gotovo medijska tržna niša. To dokazuje več medijev - večinoma resda kratkotrajno, saj strici iz ozadja vsako tovrstno pobudo zadušijo. Nelogično je tudi, da je tuji lastnik tesno povezan s Cerkvijo, medtem ko v Sloveniji in na Hrvaškem proizvaja medijske vsebine z vsebino, ki je pogosto sovražna ali nasprotna do kristjanov. Skratka: škoda. Škoda zaradi samega projekta in škoda zaradi izgubljenih priložnosti.

Čeprav je od ponovne zavrnitve Kocjančičeve nagrade Mialnu Gregoriču minilo že poldrugo leto, pa tri istrske občine še vedno niso naredile ničesar. Kljub obljubam. In kljub množičnim protestom primorskih intelektualcev. Da bi bilo ljudem jasno, zakaj blokada, ponovno objavljamo intervju z Gregoričem iz predlanskega poletja. Politični ciklon v Istri   Milan Gregorič (71) je živel je v treh režimih in štirih državah, na prostoru, kjer se je meja premikala in določala ljudi. V prelomnih časih, ko je po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške izbruhnila vojna, je začel opozarjati na italijansko politiko in apetite nekaterih, ki so v balkanski krizi iskali svojo priložnost. Svoje članke je zbral v treh knjigah, te dni nastaja četrta. V tem gradivu so predstavniki italijanske manjšine v Izoli videli vzrok, da so blokirali odločitev komisije, da mu podeli Kocjančičevo nagrado.  *Kdaj ste se začeli pisati? “Italija je v Istri pridobila že okoli 22.000 državljanov, 4000 v Sloveniji,” je

Ob svetovnem dnevu svobode tiska lahko v Sloveniji z žalostjo ugotavljamo, da je medijska svoboda v državi v zadnjih dvajsetih letih nazadovala.  Pritiski na novinarje postajajo v zadnjih letih močnejši  tudi zaradi gospodarske krize. Veliko je primerov, ko medijska hiša  zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi  svojega svetovnega nazora. Samocenzura se zato še povečuje, zato  potrebe po cenzuri niti ni več. Slovenska zakonodaja je ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke, pa čeprav gre za javne osebnosti. A žal so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razalgajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja. V oči bode primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije. Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker. Tako kot se je to dogajalo pred pa