Mwoja besejda

Če revija Economist lahko na naslovnici pove, koga podpira na volitvah, lahko to stori tudi moja malenkost. Zakaj bi to skrival? Glasovanje je moja pravica, izraziti mnenje pa ravno tako. Če bo mogoče komu dalo kako izhodišče za razmišljanje bom tega vesel, hvala Bogu. Vem pa, da se mnogi ne bodo strinjali z mano. A s tem ni nič narobe. V demokraciji imamo lahko različna mnenja, mar ne? Prav je, da si različna mnenja tudi dovolimo izraziti. Borut Pahor Volil bi ga zaradi preseganja levičarstva, česar doslej ni bil zmožen noben levičarski prvak. Je dovolj ugleden in svetovljan, da nas lahko predstavlja v svetu. Ni zloben in je dober po srcu. Dober seveda ne pomeni, da je pošten. Ne bom ga volil, ker je eden glavnih krivcev za razmah globoke države. Kot nekompetenten premier je sokriv za gospodarsko neperspektivnost države in razmah korupcije, ki je zlepa ne bomo več ustavili. Če sploh kdaj. Marjan Šarec Žal pri njem ne najdem prav nobenega razloga, da bi ga volil. Je sovražno nas...

Monopol je zloraba svobodnega tržnega gospodarstva. V diktaturah, kjer namesto svobode trga vlada plansko gospodarstvo, pa je monopolizem standard. V Sloveniji je kartelnih dogovorov ogromno. Spomnimo se samo, kako so se vse banke državne in zasebne dogovorile in isto noč uvedle enako provizijo za dvig na bankomatih. Zgodilo se ni nič. To pomeni, da pravosodni organi niso opravili svoje funkcije. Isto se bo zgodilo bi dvigu cen posrednikov televizijskih signalov. Pop TV, ki ima skorajda monopol nad oglasi v slovenskih medijih, je ponovno pokazala, kako na Slovenskem namesto tržnega deluje dogovorno gospodarstvo. Državni organi bodo spet zatajili, saj se bližajo volitve, ko bo POP TV ponovno imela posebno vlogo. Tako kot je pred zadnjimi volitvami podprla Cerarja, bo sedaj podprla opcijo, za katero se bodo dogovorili levi politični veljaki. Zato je seveda treba izstaviti račun. Ki ga bomo plačali navadni ljudje. Tino Mamić (To je bil moj odgovor na vprašanje Reporterja glede dogova...

Čeprav sem velik skeptik, sem se odločil, da uradno protestiram, ker mi matičarka noče posredovati dveh imen iz knjige, ki je več kot 100 let stara. Seveda so ti podatki dostopni vsem, kaj šele zgodoovinarjem in sodnim izvedencem za rodoslovje. Matičarka bo namesto, da bi v skladu z zakonom posredovala dve imeni, izgubila z mojim primerom več ur svojega časa. Ali res nimajo birokrati bolj pametnega dela kot da komplicirajo in iščejo razlage zakonov, ki so v bistvu luknja v zakonu? Ker imam zelo dobre izkušnje z nekaterimi matičnimi uradi in matičarji, ki zelo dobro opravljajo svoj delo, imena upravne enote, s katero imam probleme, ne bom imenoval. Se mi pa res zdi neumno, da moram velikorkat pri iskanju podatkov sklicevati se na Upravne enote, ki podatke posredujejo hitro in tudi v elektronski obliki. Bomo videli, če je vladni spletni program STOP BIROKRACIJI koristen ali pa samo nov birokratizem v slogu projekta PREDLAGAM VLADI. Po petih dneh še vedno nisem dobil nobenega o...

N​ovinar Mladine Borut Mekina je z novinarskim vprašanjem razkril vso bedo slovenskega politično usmerjenega novinarstva. Postavil se je v vlogo strička iz ozadja, ki po naročilu pravih stricev skrbi za pravovernost pri malih ribah. Pokazal je na tesno sprego med državnimi in paradržavnimi podjetji  ter​ mediji, ki je botrovala pri blokadi oglaševanja ​na številnih "nepravovernih" medijih. Tovrstna politika vladajoče levice ob pomoči dominantnih medijev je botrovala zlomu Slovenca, Jutranjika​, TV3 itd. Tovrstna politika še danes postavlja v neenakopraven položaj na trgu vse katoliške in nelevičarske medije. Kaj nam pomaga ustavno zagotovljena svoboda medijev, če jo po svoje krojijo dominantni mediji v službi vladajoče politike. Reakcija kaže tudi na refleks novinarjev iz nekih drugih časov, ko je bila vsak najmanjša kritika oblasti vzeta kot frontalen napad in je bil novinar kriv za besede, ki jih je izrekel njegov sogovornik.  Mimogrede, Bernard Brščič v inter...

Mediji so okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.  Tino Mamić predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Izjava ob dnevu svobode tiska, 3. maju 2017 www.znp.si www.tinomamic.eu Več o pogledih na medijsko sliko v državi: KLIK

Mediji so glavna in največja cokla razvoja slovenske demokracije, gospodarstva in pravosodja. A to lahko spremenimo državljani sami. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da šest tednov pred volitvami ustanovijo stranko, ki potem na parlamentarnih volitvah rekordno zmaga.  Samo v banana republiki se lahko zgodi, da sindikati na televiziji javnost ščuvajo proti gospodarskemu sodelovanju z ZDA. Samo v banana republiki se lahko zgodi, da neplačano parkirnino izterjajo v nekaj tednih, medtem ko se tatovi milijard mirno vozijo naokrog s svojimi jahtami.  Da se je Slovenija osamosvojila, so imeli ključno vlogo mediji. A ti isti mediji so tudi najbolj zaslužni, da so Slovenijo že prehitele mnoge nekoč veliko revnejše srednjevropske države. Mediji so glavni krivci, da je slovenska demokracija postala banana-demokracija. Kako torej spremeniti medije? To je ključno vprašanje. To vprašanje so si politiki desne-sredine že nehali postavljati. Po četrt stoletja bojev za medijsk...

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s...

V odddaji Odmevi na TVS je precej zanimanja požela debata o tem, zakaj Delo odpušča.  Tak razplet sem napovedal že pred leti. Ista zgodba se bo ponovila tudi na drugih medijih. Nihče pa si s prstom ne upa pokazati na povezavo do stricev iz ozadja. Prav ti so ukazali Petriču, da je kupil Delo.  Ker je zmanjkalo denarja, žrtve niso več pomembne. Odvečne novinarje Petrič (ne brez pristanka stricev, tudi njegovega "šefa" v F 21) sedaj mečejo proč. Kot stare kalcjete. Posnetek oddaje je tukajle: KLIK

Danes sem dobil vprašanje novinarja Kanala A glede nekega grozljivega posnetka, ki kroži po FB. Sprašuje me, kaj lahko ZNP naredi, da se posnetek umakne. Odgovoril sem mu takole. Grafit in FB FB je tako kot sosedov zid. Združenju novinarjev in publicistov se ukvarja z mediji, ne pa z grafiti na sosedovem zidu. Sicer je res, da je med FB in klasičnimi mediji bolj nejasna meja kot med betonskim zidom in televizijo. A vendar FB ne moremo jemati enako kot medij, ampak bolj kot zid. Državni organi se ne zganejo, ko se krši ustavo V naši državi velikokrat pozabljamo na ustavo. Zdrava kmečka pamet lahko že na podlagi ustave hitro ugotovi, če grafit krši ustavo. Če žali, če ščuva k sovraštvu, če krši svobodo izražanja. Žal pe zdrave kmečke pameti v nekaterih državnih organih zelo primanjkuje, če se spomnimo, kako se ni dalo ničesar ukrepati zoper grožnje z natikanjem na kol novinarju Gašperju Blažiču. Minister Gregor pa nič Na vse to smo že večkrat opozorili. A zgodilo se ni nič...

Dopolnitve medijskega zakona si gotovo služijo ustavno presojo. Novi zakon, ki je nastal zaradi vladne ljubezni do birokratizma in zaradi lobiranja Sazasa, namreč posega v uredniško avtonomijo radijskih urednikov in novinarjev. Male radijske postaje so, tako kot vsi lokalni mediji, v še večjem primežu sodobnih trendov, ki tarejo medijsko krajino. Namesto, da bi vlada medijem pomagala vsaj s poenostavljanjem zakonodaje, če že ne z nišjimi davki, nalaga medijem dodatne obremenitve . Namesto, da bi se lotila monopolističnih prijemov Sazasa in vanj vnesla red in transparentnost , pikolovsko določa katero pesem lahko glasbeni urednik zavrti ob kateri uri. Kvote slovenske glasbe so same po sebi koristne . A v slovenskem primeru temu ni tako, saj so kvote prinesle poplavo nekakovostnih glasbenih plagiatov grškega in turškega porekla. Kvote bi morale pomagati slovenski glasbi, ne pa pomagati pop glasbenikom samo, zato, ker ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Slovenske ljudske in klasičn...

Po obisku Predsednika Republike v Buenos Airesu, ki ga imam za prelomnico v odnosu naše države do izseljencev pa tudi tu njih zgodovine, sem napisal komentar ( KLIK ). Zaradi pohvale tega dejanja sem slišal precej kritik ljudi iz pomladnega tabora kakor tudi s strani nekaterih nacionalistov. Seveda ni nihče kaj veliko argumentiral, zato me niti ni mogel prepričati, da bi spremenil mnenje. Iz Argentine pa se mi je oglasil Martin Selan, ki je dogodek opisal in poslikal. Na tem mestu ga objavljam, saj je prav, da se o dobrih stvareh veliko govori. Predsednik v Slovenski hiši Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. septembra 2016 z uradnim spremstvom obiskal Slovensko hišo v Buenos Airesu. Pri vhodu sta delegacijo sprejela predsednik Zedinjene Slovenije (ZS) Jure Komar in delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini, msgr. Jure Rode. Na dvorišču pa so jih pričakali odborniki ZS in drugi obiskovalci. Ustavili so pred spomenikom, kjer je bil položen šopek z min...

Posledice zmage Donalda Trumpa in njegove soproge, Slovenke Melanije, bodo vidne tudi v Sloveniji. Verjetno smo namreč doživeli zgodovinsko prelomnico, po kateri ne bo nič več tako kot je bilo. Sliši se drzno, a ta preobrat je del globalnih sprememb, ki so se začele že z izrinjanjem tradicionalnih političnih strank iz Evropskega parlamenta. Znakov je bilo že precej. Naštejmo jih samo nekaj: zmaga in prevlada Orbana na Madžarskem, izginotje politične levice v poljskem parlamentu, nova politična opcija Most na Hrvaškem, Brexit. Vse to so bili indici, da se utegne obrniti tudi Amerika. Preden sem v torek zvečer malo po 21. uri zaprl računalnik, sem na hitro napisal tvit: »Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo.“ Na to me je napeljevalo več stvari in sem se k taki napovedi bil nagibal že nekaj dni. Zaradi dveh stvari: govora Melanije Trump in medijskega stampeda proti Trumpu. Nadaljevanje komentarja  KLIK   je na izvornem mestu objave,...

V torek zvečer, ko se je začenjalo finale glasovanja za novega ameriškega predsednika, sem bil, preden sem šel spat, napisal tvit: "Po mojem bo zmagal Trump. Tak občutek imam, čeprav številke tega ne napovedujejo." Pa sem dobil odgovor: "Pa od kje ti tak občutek?" Če prevedem v pravilno slovenščino: "Od kod pa, ta občutek?" In nadaljevanje: "Hillary vodi za 4 odstotne točke.... To je več kot 10 milijonov glasov... Konec je..." Odgovoril sem mu, da ne vem natančno, odkod ta občutek: "Nekaj namigov ameriških politikov in nepredvidljivost dela volilcev. Ne brati naših medijev, ker je to potrata časa." Potem ni bilo nobenega odgovora. Tudi naslednje jutro ne, saj je odgovor prišel z druge strani Atlantika. O vsem skupaj sem zjutraj govoril tudi za Radio Ognjišče: KLIK

Mediji so lahko tudi orožje. To lahko vidimo pred vsakimi volitvami. Pristransko poročanje lahko odloči volitve. Nič čudnega, če mediji koga spravijo na psihiatrijo. Čeprav ne vemo natančno in težko objektivno sodimo glede primera vzgojiteljice, ki je po objavi članka v Slovenskih novicah morala na bolniško, je to vendarle znak za alarm. Uredništvo bi se moralo tako opredeliti, uredniki pa raziskati, na podlagi česa je bil napisan očitno uničujoč članek. "Nabijmo ga!" je zelo pogost izraz, ki ga v Sloveniji uporabljajo uredniki medijev. Dobrobit naroda in posameznika pri tem ne šteje popolnoma nič. Ne glede na posledice. Nič čudnega. Tistim, katerim javno dobro in razvoj države ne pomenita popolnoma nič, imajo enako pišmeuhovski odnos tudi do vzgojiteljice, ki pristane v bolnišnici. Kot smo že velikokrat poudarili, je glavni problem slovenskih medijev neupoštevanje novinarskega kodeksa. Tino Mamić, predsednik ZNP

Danes je Revija Reporter objavila v svoji tiskani izdaji odziv ZNP na kleveto. Že prej jo je objavila tudi na svojih spletnih straneh . Zaradi informiranosti javnosti jo na tem mestu ponatiskujemo. Laž Boštjana Marka Turka, da naj bi na odločanje Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) vplivala Udba, je precej razburila javnost. Zato je prav, da odkrijemo ozadje te zlohotne manipulacije.Turk je bil nekaj let član ZNP, kakor tudi predsednik odbora, ki odloča o Meškovih priznanjih. Kaj je šlo narobe, bi bilo težko podrobno opisati, saj bi bilo 100 strani Reporterja premalo. Zato samo nekaj dejstev. Priznanja je Turk že pred prvo sejo odbora brez vednosti kogarkoli v ZNP po telefonu ponudil vsaj trem ljudem. Dva sta ga zavrnila, Roman Leljak pa ne. To ni samo v nasprotju s pravili ZNP in logiko vsake komisije za priznanja na tem planetu, ampak tudi v posmeh združenju. Čez nekaj tednov je odbor na seji pod vodstvom Turka soglasno izbral prejemnike priznanj. Med njimi ni bilo...

Sem gledal zanimiv in zelo poveden prispevek sinoči pri dnevniku. Nakazano je bilo celo, da dragi delovni zvezki in delovni zvezki sploh, slabo vplivajo na kakovost izobraževanja. Žal pa študij, ki to dokazujejo, niso omenili. Prav te študije so na Vipavskem vplivale na zmanjšanje števila delovnih zvezkov. Šolski uspeh se je namreč zatem zboljšal. Zdaj bo pa ministrstvo odkrivalo toplo vodo. Zdi se, kot da RTVS v vsej Vipavski dolini nima niti enega sodelavca, ki bi jih opozoril na to? Ministrica pa je odgovarjala na prijazna vprašanja, brez podpvprašanj kot da je vse v redu. Dobil sem občutek, da sta ministrica in Manica Janežič Ambrožič prijateljici. Ministričin PR si ne bi mogel zamisliti boljšega intervjuja. Zelo sem bil razočaran nad TVS, saj so predragi delovni zvezki stvar vseh staršev, ne glede na politično barvo. Tudi levičarji in volivci levice si namreč želijo kakovostno šolo. RTVS pa se je obnašala kot RTVSMC.

Koprska Rotunda mi je v zadnjih tednih dvakrat poslala prošnja za donacijo. Čeprav sem se z njihove liste za obvestila odjavil. Odgovoril sem jim, obakrat, vljudno, naj se obrnejo na Marka Breclja. Slednjemu so namreč nedavno samoiniciativno pomagali, ko ga je koprska oblast hotela preseliti. V odprtem pismu so pojasnili, da ima Brecelj velike zasluge za koprsko družbo. Ne vem, če so pri tem mislili tudi na vse njegove sovražne izpade do kristjanov ali na škodo, ki jo je povzročil na zvonovih v zvoniku katedrale. Zato sem bil prepričan, da jim bo sedaj, ko so oni v težavah, gotovo pomagal. A sem od vodstva Rotunde dobil žaljivo repliko in dupliko. "Brecelj ima podoben ego kot ti," je zapisal dr. Bojan Mevlja. Ker gre za organizacijo, ki so jo ustanovili kristjani z namenom krepitve civilne družbe v Istri, je prav, da o tem odkrito spregovorimo v javnosti. Direktor je iz sveta zavoda že pred leti uspel najprej izriniti glavnega ustanovitelja, ki je tudi finančno najbo...

Slovenska vlada pripravlja novo medijsko zakonodajo. V sklopu te so lahko sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli tisti, ki jo imajo že zadnjih 40 let. Tisti isti. Drugi so bili bolj privesek, ki so sicer lahko kaj povedali, a jih glavni igralci niso jemali najbolj resno. Na to temo je moja malenkost bila nekajkrat naprošena za kako izjavo v imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Seveda je imelo ono drugo novinarsko društvo, tisto, ki ga je partija ustanovila v partizanih med vojno, vsaj desetkrat več medijskega prostora kot ZNP. Celo na RTVS, kjer programski standardi jasno zapovedujejo enakpravno obravnavanje različnih polov. Pravzaprav je na RTVS prišlo do smešno absurdne situacije: štirikrat zapored sem v zadnjem letu na prošnjo nacionalne RTV hiše dal izjavo, ki so jo posneli, potem pa ne objavili. Vsakič sem kot ključni problem slovenskih medijev poudaril njihovo (ne)pluralnost in povezanost s politiko. Vsakič so mi...

Slovenska tiskovna agencija me je prosila za izjavo ob težavah ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar v vladi Mira Cerarja. Zanimalo jih je, kaj lahko rečem v imenu Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o ministrici, zadolženi za medije. Ko minister izgubi zaupanje prvega ministra, je jasno, da mora oditi. Pri nas pa je zakonodaja tako smešna, da mora premieru ekipo sestavlja in spreminja parlament. To bi že davno morali spremeniti, a slovenski parlament tega že desetletja, žal, ni sposoben. V običajnih demokracijah se zato tovrstni spori rešujejo za zaprtimi vrati in se javnosti ni treba ukvarjati z njimi. Tako pa mediji tratijo prostor in čas s kadrovskimi spetkami, namesto da bi se posvečali nepolitičnim temam, ki so bistvene v tem trenutku: kako povečati konkurenčnost gospodarstva. Ministrstvo je začelo pripravljati novo medijsko zakonodajo, pri čemer so resda lahko sodelovali vsi državljani in celotna stroka, v resnici pa so ključno besedo imeli tisti, ki jo imaj...

Na vprašanje Nove24tv, ali lahko potrdimo, da sta Delo morala danes zapustiti dva novinarja in kako komentiramo v ZNP politiko novih lastnikov dela sem danes odgovoril: Ne eden ne drugi se na nas nista obrnila. Gotovo se zavedata, da jim med ideološko obremenjenimi uredniki Dela povezava z ZNP kvečjemu škodi. Petrič se Dela ni polastil, ampak ga je moral kupiti in ga zdaj mora ohraniti, saj je Delo eden od pomembnih instrumentov za prevlado politične levice v celotni državi. Škoda je kakovostnih novinarjev, ki bodo morali na cesto. A vedeti moramo tudi, da je strm padec naklade Dela posledica uredniške politike, ki so se ji novinarji Dela uklonili. Delo višje naklade ne bo imelo nikoli več. Naj ponazorim s primerom: pred leti sem lastniku Primorskih novic ponudil, da v enem letu obrnem padanje naklade v rast in v nasprotnem zastavim svoje premoženje. A nisem dobil niti vljudnostnega odgovora. Lastnikov Dela ne zanima naklada, ampak le obstoj glasila. Tino Mamić, predse...