Mwoja besejda

Leta 1992 sem z Vilijem Ščuko, izjemnim psihoterapevtom, naredil intervju za dnevnik Slovenec. Bil sem takrat študent drugega letnika novinarstva. Lahko rečem, da me nekatera sporočila intervjuja spremljajo vse življenje. Žal nimam elektronske verzije članka, saj sem takrat intervju najprej prepisal na roke, potem avtoriziral in slednjič pretipkal na tipkalni stroj. Je pa tu fotografija članka.

Umrl je pater Bruno Korošak (1920-2015), veliki zgodovinar in duhovnik. Naj omenimo samo eno njegovo odkritje. Frančiškanski teolog in nekdanji profesor na več rimskih univerzah Bruno Korošak je ugotovil, da je bil blaženi Monald Koprski, avtor slovite Summe Monaldine, rojen v okolici Pirana v slovenski premožni kmečki družini ( KLIK ). Zanimiv pogovor, ki je dostopen tudi na spletu ( KLIK ) je z njim posnel Jože Možina v odddaji Pričevalci. Korošakova dela je objavil na spletu ( KLIK ) tudi veliki ljubitelj naše preteklosti Štefan Rutar Dreškov. S patrom sem se imel čast srečati v živo pred leti, ko sem še končeval študij na univerzi (1997), naredil za Družino z njim kratek pogovor. Takole se je glasil članek. Patrer Bruno (vir: franciscani.si) Na Kostanjevici nad Novo Gorico (domačini jo imenujejo Kapela) je frančiškanski samostan, kjer trenutno živi pater Bruno Koršak, apostolator za beatifikacijo škofa Friderika Barage. Pater Bruno že točno 30 let zbira dokumente i...

TEDNIK DEMOKRACIJA, 24.APRIL 2013 Pogovarjali smo se s Tinom Mamićem, ki je bil v soboto, 20. aprila, na občnem zboru Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja. Tino Mamić je nekdanji urednik in novinar Primorskih novic. Tino Mamić je doma iz Šturij pri Ajdovščini, sedaj pa živi v Kopru. Po maturi na vipavski škofijski gimnaziji je študiral novinarstvo na FDV ter zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil na Ognjišču kot novinar in urednik, med drugim je bil urednik regionalnega programa Radia Ognjišče (studio Koper) in urednik mesečnika Sončna pesem. Kasneje je ustanovil prvo agencijo za rodoslovje v državi in postal član upravnega odbora Slovenskega rodoslovnega društva. Nekaj let je delovno preživel tudi v Luksemburgu in Bruslju, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo in postal novinar Primorskih novic, izvoljen je bil tudi za člana Programskega sveta RTV Slovenija. Leta 2006 je bil za krajši čas imenovan...

Tržačana Gorazda Pučnika (1964) velikokrat vprašajo, ali je kaj v sorodu s pokojnim slovenskim osamosvojiteljem Jožetom. Ne le zaradi priimka, ampak tudi zaradi podobnih obraznih potez. Poletje leta 2007 je bilo zanj in za družino Pučnik precej težavno zaradi polemik, ki so jih nekateri sprožili, ko je Letališče Brnik postalo Letališče Jožeta Pučnika. Tisto jesen je bil v dnevniku Primorske novice objavljen naslednji intervju. -Človek bi pričakoval, da bo sin Jožeta Pučnika živel v Ljubljani ali Hamburgu, ne pa v Trstu? Ko je Jože Pučnik prišel prvič iz zapora, se je zaljubil v zamejko iz Trsta, študentko slavistike v Ljubljani. Posledica sem jaz. (smeh) Ko so ga izpustili iz drugega zapora, smo se preselili v Nemčijo. Potem sta se z materjo  razšla – oče je ostal v Nemčiji, mama in jaz pa sva prišla v Trst. -Je težko živeti kot sin slavnega očeta? Včasih ni tako prijetno, čeprav tukaj v Trstu to ni tako aktualno. Vendar, da ne bo dvoma: zelo ponosen sem na svojega očeta. ...

  Bostjančič pred znamenitim tankom, ki ga je osvojila in uporabljala novorojena Slovenska vojska leta 1991 Pivka, mestece ob magistralni cesti proti Jadranu, je bilo nekoč povsem neprepoznavno. Kolone jeklene pločevine, ki so drle od Postojne proti Reki, so se zdele neustavljive. Domačini so zato pljunili v roke in turiste začeli ustavljati s – tanki. Prvi mož Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič je zadovoljen, saj so iz propadajočih vojašnic, polnih odsluženega železja, ustvarili zgodbo o uspehu. Vse kaže, da bomo Slovenci v prihodnjih letih ravno tam končno dobili nacionalni vojaški muzej in muzejsko predstavitev osamosvojitvene vojne.  Velikanske opustele vojašnice nekdanje jugoslovanske vojske so še danes v mnogih slovenskih mestih odvečni tujek, s katerim nihče ne ve točno kaj početi. Ponekod pa so zaradi svoje velikosti tudi cokla v razvoju. Kako ste rešili ta problem v Pivki? V Pivki smo na občini dolgo razmišljali, kje so naše možnosti turis...

V Sloveniji je vse več takih parov, ki   ne morejo imeti otrok. Posvojitev ni preprosta stvar – za posvojitev se je težko odločiti, še težje pa posvojenca dobiti. Pri nas to dodatno otežuje neustrezna zakonodaja in neusklajenost med centri za socialno delo. Leta 1992 je zato nastalo društvo Deteljica, ki povezuje posvojiteljske družine. Pogovorili smo se s pobudnikoma društva Marijo in Jožetom Stritarjem iz Rašice pri Turjaku. Zakonca Stritar sta po petih letih zdravljenja posvojila šestmesečno Ano. Dve leti kasneje pa je Marija rodila Jero. Kdaj par spozna, da ne more imeti otrok? "Zdravniki pravijo, da o neplodnosti govorimo, če po enem letu normalnega spolnega življenja ne pride do zanositve. To je teorija. Pri paru že po treh mesecih prizadevanja, da bi zanosila, lahko nastopi živčnost ali nervoza, ki to možnost še poslabša. Potem nastopijo dolgotrajne preiskave, postopki, operativni posegi in na koncu zdravniki par postavijo pred odločitev, da gre v postopek umetne oplod...

Mag. Branko Zorn (rojen v Prvačini) je odraščal v Parizu, kjer je končal medicinsko fakulteto in podiplomski študij. Od leta 1995 je zaposlen na oddelku za reprodukcijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer raziskuje in zdravi moško neplodnost ter vodi Center za andrologijo. Je avtor okrog 60 publikacij na področju ginekologije, porodništva in andrologije v domačih in tujih strokovnih revijah. Zorn je magister ginekologije in porodništva. Branko Zorn Zakaj pride do neplodnosti ? "Za neplodnega velja par, pri katerem po najmanj enem letu normalnih spolnih odnosov ne pride do spočetja. V Sloveniji in po svetu je 10-15 odstotkov neplodnih parov. Gre za neplodnost moškega, ženske ali obeh. Do oploditve lahko ne pride zaradi semena slabe kakovosti, ženska pa je velikokrat neplodna zaradi bolnih jajcevodov. Bolezni, ki so vzrok   neplodnosti, so prirojene (predvsem kromosomske napake) ali pridobljene (posledice vnetja). Metode zdravljenja neplodnosti so dobro urejene. Obse...

Podbersič: "Vosovci so pogosto morili brez vsakih dokazov" V zadnjih letih je nastala cela vrsta študij, ki obdobje druge svetovne vojne postavlja v povsem novo luč. Novogoriški zgodovinar mag. Renato Podbersič je več let raziskoval temno plat partizanskega boja in revolucije na Goriškem in Vipavskem. Mit o povsem brezmadežnem partizanstvu na Primorskem se sesuva, dokazuje ne le Podbersič, ampak tudi popis žrtev druge svetovne vojne. Partizani so namreč tudi na Primorskem pobili več Primorcev kot pa okupatorjev. Pogosto slišimo izrek, da na Primorskem ni bilo državljanske vojne. Ali to drži? Kar drži, na Primorskem ni bilo klasične državljanske vojne. Še v tedanji Ljubljani pokrajini je ni bilo, kajti izvorno in sistematično revolucionarno nasilje nekaj takšnega, kot je pojav državljanske vojne, že v osnovi onemogoči. V glavnem je šlo za samoobrambo pred tem nasiljem, ki je bila izsiljena z nastopom revolucije. Revolucionarno nasilje se je na našem koncu zaradi ...