Mwoja besejda

Zanima me, kdaj bo napočil dan, ko bo v javnosti postavljena zahteva za enkopravnost moških. In da OZN poleg mednarodnega dneva žensk uvede tudi dan moških. Nekaj bom o tem spregovoril tudi v moji novi knjigi, ki se pripravlja na tisk. Za pokušino je tu en odlomek: V tem feminiziranem in poženščenem svetu si moramo moški in ženske pravično razdeliti delo in odgovornosti. Prav je, da imamo v politiki ženske kvote, saj politika ne sme biti le domena moških. Političarke v politiko vnesejo kakovost. Enaka logika velja tudi na drugih področjih. Zato je treba uvesti tudi moške kvote na področjih, kjer so bili moški skorajda povsem izrinjeni. Med novimi sodniki, učitelji, vzgojitelji in zdravniki mora zato biti vsaj tretjina moških. Enaka kvota bi morala veljati po vsej Evropi tudi pri vpisih na gimnazije, pedagoško fakulteto, medicinsko fakulteto in pravno fakulteto. Več moških učiteljev bi v pedagoški proces prineslo novo kakovost. Da morajo vzgajati tudi moški, ne le ženske, pa s...

Tržaški župnik Roberto Rosa je avgusta poslal papežu Frančišku v Vatikan pismo. Nekaj dni zatem,  neko nedeljo po kosilu, zazvoni telefon. Številka je bila neznana številka. Glas na oni strani je rekel: »Tukaj papež Frančišek.« Neposrednost papeža Frančiška in njegovi telefonski klici navadnim ljudem, so postali že običajni. Danes ne vzbujajo več toliko začudenja in nasmihanj kot v začetku pontifikata, ko je poklical zobozdravnika v Buenos Airesu in odpovedal pregled. Tokratni telefonski klic pa se je zgodil v Trstu. ... Roberto Roso zaradi klica tri oktobrske tedne preživel v Vatikanu na svetovni sinodi o družini. V večno mesto je odpotoval z izkušnjami duhovnika, ki se z družina srečuje vsak dan. Največji problem je delo. Na eni strani so ljudje brez službe, ki jim primanjkuje kruha, pa tudi dostojanstva. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki delajo od jutra do večera. Starši tako skrbijo za družino, a kot pravi don Roberto, jih njihovi otroci gledajo, kako so utrujeni i...

Moški se zelo težko vživi v položaj Jožefa, sina Matanovega sina Jakoba, ko je izvedel, da je njegova zaročenka Marija noseča. Še težje pa si zamisli, kako prepričljive so morale biti sanje, da se je zato poročil z žensko, ki je trdila, da je zanosila brez spolnosti. Moški kvečjemu pomisli, da bi to storil le človek, ki ga v pogovornem jeziku označujemo kot copato.  Pogumen mož A sv. Jožef seveda ni bil copata, ampak pogumen mož. Predstavljam si ga kot modrega in klenega, pokončnega in ponosnega. Svojo ljubljeno je zaščitil pred okolico, ki je bila do neporočenih nosečih najstnic vse drugo kot prijazna. Še danes bi jima ne bilo lahko. Sveto pismo o Jožefu ne pove veliko. Ko sem bil majhen, sem se vedno spraševal, kako smo lahko prepričani, da je res imel sivo in lepo brado. Tako namreč poje stara božična pesem. Podobnih domnev o Jožefu iz izročila je še veliko. A barva brade, starost in poklic (nekateri trdijo, da ni bil tesar, ampak kamnosek) so pravzaprav nepomembne. Iz Bi...

Politične debate rade iščejo argumente v zgodovini. A tam istospolnih družin ne najdemo. Homoseksualna spolnost je res bila precej pogosta v antični Grčiji in Rimu, a ne v obliki partnerske skupnosti, sploh pa ne s posvojenimi otroki. Homoseksualnost je bila ljubezenska praksa tudi poročenih moških, vendar ni nadomeščala družine. Tudi danes je tako. Istospolna ljubezen ni prepovedana, tovrstno zvezo pa je mogoče celo registrirati. Kolumna je iz knjige Protestantino In posvojitve? Te so v Sloveniji so izredno redke, zato je večina tistih 30 posvojitev letno mednarodnih. Po otroke v tujino pa že zdaj lahko odhajajo tudi samci in homoseksualni pari. Ponekod se posvojitev izpelje tako, da morajo nato slovenski državni organi tovrstno skupnost samo še potrditi. Posvojitev za istospolne državljane Slovenije je torej že mogoča. Nov zakon bi le malce olajšal in pocenil postopek. Problem pa je drugje. Tistih nekaj slovenskih posvojitev, ki jih letno štejemo na prstih ene roke, se ...

Zgodilo se je nekaj zame osebno precej nepričakovanega. Slovenski škofje so vendarle vsem vernikom ponudili anketo, ki jo je Vatikan namenil vsem katoličanom. Ker so škofje prejšnjo anketo o družini zaupali v izpolnjevanje samo svojim izbrancem (večinoma duhovnikom in redovnicam), je tokratna poteza presenečenje. Posebej, ker so za prevod ankete potrebovali dva meseca in je do oddaje preostal samo še mesec dni. Da bo anketa ponujena vsem, se javno ni vedelo. Zato je nekaj laikov pred dnevi postavilo javno vprašanje škofom.  Pohvala Odgovora sicer nis(m)o dobili, namesto tega pa so škofje na spletu objavili kar anketo! Ali je tej odločitvi pripomoglo javno pisanje nekaterih laikov, ne vemo. A pravzaprav to niti ni bistveno. Škofje so anketo objavili in laikom dali mesto, ki jim gre. To pa je poteza, ki si zasluži vse pohvale. Nov veter Osebno sem prepričan, da bi se to v času prejšnjih ljubljanskih nadškofov ne zgodilo in da je bila odločilna podpora novega metropolita Stani...

Rodovnik družine Mamić 1672-2012

Avtodom, hišica na kolesih, ki smo jo še pred nekaj leti videli skoraj izključno v tujini, postaja vse bolj priljubljen. Omisliti si avtodom pa ne pomeni le izbiro za ta način preživljanja počitnic. To je način življenja. Sodobni nomadi potujejo v kombijih, preurejenih v prave potujoče hišice. Čeprav je cena avtodoma precej visoka, pa izkušnje lastnikov potrjujejo smotrnost nakupa. V Sloveniji še ni ljudi, ki bi, tako kot v Ameriki, namesto v stanovanju živeli v avtodomu. Vsaj naši sogovorniki, slovenski “avtodomarji”, ne poznajo še nikogar. Je pa že nekaj Slovencev, ki avtomobila nimajo več, oziroma imajo avtodom kot prvo svoje prvo vozilo. Avtodom je hišica s potujočim razgledom Na slovenskih cestah je potujočih hišic vsak dan več. Še pred petnajstimi leti pa ni bilo tako. Le redki so si ga lahko privoščili, nekateri navdušenci pa so si ga izdelali sami: bodisi tako, da so preuredili kombi, bodisi tako, da so počitniško prikolico postavili na tovornjak. Na vrhu črnogo...

V Sloveniji je vse več takih parov, ki   ne morejo imeti otrok. Posvojitev ni preprosta stvar – za posvojitev se je težko odločiti, še težje pa posvojenca dobiti. Pri nas to dodatno otežuje neustrezna zakonodaja in neusklajenost med centri za socialno delo. Leta 1992 je zato nastalo društvo Deteljica, ki povezuje posvojiteljske družine. Pogovorili smo se s pobudnikoma društva Marijo in Jožetom Stritarjem iz Rašice pri Turjaku. Zakonca Stritar sta po petih letih zdravljenja posvojila šestmesečno Ano. Dve leti kasneje pa je Marija rodila Jero. Kdaj par spozna, da ne more imeti otrok? "Zdravniki pravijo, da o neplodnosti govorimo, če po enem letu normalnega spolnega življenja ne pride do zanositve. To je teorija. Pri paru že po treh mesecih prizadevanja, da bi zanosila, lahko nastopi živčnost ali nervoza, ki to možnost še poslabša. Potem nastopijo dolgotrajne preiskave, postopki, operativni posegi in na koncu zdravniki par postavijo pred odločitev, da gre v postopek umetne oplod...

Psihoterapevtka Nataša Bider Humar svetuje parom, ki bi se radi razvezali, in tudi partnerjem, ki se znajdejo  v vrtincu prevar, nasilja in zlorab. Pravi, da skoraj vsak par, ki vstopi skozi vrata njene posvetovalnice v Kamniku, prej ali slej odide domov ponovno zaljubljen. Kakšen je torej njen recept za ljubezen? V Sloveniji  razpade vsako leto več  zakonskih in zunajzakonskih zvez. Kaj je v ozadju tega problema, smo povprašali Natašo Bider Humar, strokovno direktorico Centra za družinsko terapijo Kamnik. Profesorica filozofije in umetnostne zgodovine, ki je s podiplomskim študijem postala specialistka zakonske in družinske terapije, je doslej pomagala že več kot sto parom v težavah. Kako se lahko zgodi, da diplomirana filozofinja postane psihoterapevtka? (nasmeh) “Zelo preprosto. V filozofiji se sprašujemo o bistvu sveta in bistvu odnosov.  Res je na prvi pogled malce nenavadno. A vendar je med slovenskimi psihoterapevti vse več filozofov. Psihoterapija je zame n...

“Vzgoja ni znanost, ampak umetnost,” pravi Bogdan Žorž, ki je napisal prvo slovensko knjigo o razvajenosti, “raku sodobne vzgoje” . Otrok ne potrebuje idealnih, temveč le dovolj dobre starše, trdi priljubljeni psihoterapevt. Na predavanjih psihoterapevta Bogdana Žorža (1948-2014) je bila navadno gneča. Tako je bilo tudi, ko je predaval v Kopru. Kakih trideset ljudi je priljubljenega upokojenega psihologa zato moralo poslušati kar na hodniku. Starši, vzgojitelji in učitelji so ga poslušali pozorno, kar nekaj pa si je predavanje tudi snemalo in zapisovalo. Tišino so prekinjale le salve smeha, ko je Žorž navajal konkretne vzgojne primere. Vaša knjiga Razvajenost, ob kateri ste mi dali intervju že pred desetimi leti KLIK je bila ponatisnjena že trikrat. Ali je razvajenost največji problem pri vzgoji? “Vedno mi je težko odgovarjati na vprašanja v slogu 'kaj je najbolj ...'. Ne vem, če je razvajenost ključni ali največji problem pri vzgoji. Še vedno me najbolj zabolijo nasi...