Mwoja besejda

Ni bolj primerne besede v teh trenutkih kot je besedna zveza za nebesa vipavskega mučenca Filipa Terčelja, "Nad zvezdami". Darinka Bajec je bila namreč sama zvezda, ki pa se je uspešno skrivala vse do svoje smrti. Tudi tisti, ki so jo poznali, niso vedeli vsega. Celo svetovni splet ne ve veliko. Ko sem pisal članek o njej za Novi Glas, ki bo še objavljen, sem naletel veliko pomembnih in zanimivih stvari. Zato naj na tem mestu opozorimo na dva filma. O življenju in ustvarjanju Darinke in in njene sestre Pavle Bajca sta bili posneti tudi dve oddaji na nacionalni televiziji, ki sta dostopni tudi na internetu. Pavla je bila lanskega novembra gostja oddaje Pričevalci Jožeta Možine ( KLIK ), leta 2009 pa je bil na sveti večer na prvem programu Televizije Slovenije predvajan dokumentarni film “Ljubi Bog ji je dal tol’k’ talentov”, ki ga je naredila Romana Kocjančič ( KLIK ).  O Darinki je za slovenski biografski leksikon geslo prispeval pokojni duhovnik Jožko Kragelj. Zapis n...

PRAVA STVAR, KORAK NAPREJ   Pred našo dolino pod Čavnom in okolico, ki se povezuje z Ajdovščino, je zelo  pomembna odločitev . 5. oktobra bomo odločali, kdo bo vodil občino, ki je zašla v velike težave. Propad velikih podjetij, porast nezaposlenosti, zlasti med mladimi, razraščanje malodušja in brezperspektivnosti so žalostne teme o katerih neradi govorimo. Vendar bomo na volitvah dobili priložnost, da tudi s svojim glasom  razmere odločno spremenimo . Sedanja občinska oblast na čelu z županom se je z zgrešeno politiko investicij brez vizije, tajkunskimi povezavami in birokratskimi ovirami zapletla v klopčič samozadostnosti in netenja sporov. Nekatera naša najboljša zasebna podjetja, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, odhajajo v sosednje občine ali celo v tujino. Vsi čutimo, da je vzdušje v Ajdovščini slabo. A še je čas, da se izognemo katastrofi. Čas je za pogumen korak naprej, v drugo smer, kjer bo priložnost dobila  mlajša...

Pred leti sem napisal gloso, v kateri sem napovedal, kar se danes uresničuje. Dušan Černigoj, ki je ravnokar prišel iz zapora zaradi podkupovanja pri gradnji letalskega stolpa na Brniku, razmišlja o nastopu na lokalnih volitvah. Gloso zato še enkrat objavljam tule.  Slovenija je po dobrih 100 letih ponovno doživela uprizoritev drame Kralj na Betajnovi. A tokrat gre za reality-show Dušana Črnigoja, kralja na Ajdovskem. Kot se kralju spodobi, ima tudi kralj Dušan življenjepisca, ki mu pripisuje neverjetne lastnosti. Spletne strani Državnega sveta tako pri(h)vatizacijo Primorja opisujejo, kot da je Črnigoj s tovariši »vzel usodo podjetja v svoje roke, kar bo zagotovo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju podjetja« . Ta človek, ki ga uradne strani slovenskega parlamenta imenujejo »mladostni žar uspešnega, samozavestnega in izkušenega inženirja« , zasluži 108 slovenskih minimalnih plač. Ali če povem bolj plastično: njegova mesečna plača znaša 65 tisoč evrov bruto, kar je toliko, kot zas...

Več člankov o Filipu Terčelju je na voljo tukajle:  KLIK Simpozij o Filipu Terčelju bo v soboto  22. 3. 2014,   v Domu krajanov v Ajdovščini ob 15. uri.  Ob 18.30 bo maša v šturski župnijski cerkvi.  Sodelujejo:   ·         dr.  Primož Krečič, postulator:  Biografija Filipa Terčelja in razlogi za začetek postopka za beatifikacijo . ·         Tino Mamić:  Terčeljev rodovnik  ·         mag. Renato Podbersič:  Filip Terčelj in njegov čas v luči vatikanskih arhivov ·         dr. France Dolinar,  Delovanje Filipa Terčelja  v Ljubljani 1934 - 1946. ·         dr. Janez Juhant,  Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani ·         mag. Bogdan Vidmar:  Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelj...

V zimskih dneh, ko ima na Vipavskem burja mlade, je dolina pod Čavnom kot opustela. Vipavci ostajajo v hišah, saj vedo, da nima prevelikega smisla nastavljati se vetru, ki je v davnini premagal že večtisočglavo rimsko vojsko. Kjer je bilo leta 396 bojno polje, niso arheologi doslej našli še ničesar. Zato pa na tistem mestu danes stojita kamniti grobnici, ki sta bili izklesani že tri tisoč let pred samo bitko. Njuna osamljenost na zimski burji je še toliko bolj velika, če pomislimo, da si enako grobnico v londonskem Britanskem muzeju dnevno ogleda več tisoč ljudi. Lavrinov portret, ki ga hranijo njegovi vipavski sorodniki Hrovatini Vipava, ki slovi po rečnem izviru v obliki delte, treh gradovih in odličnemu vinu, pa hrani svojo najstarejši in po mnenju mnogih tudi največjo dragocenost na pokopališču. Gre za staroegipčanska sarkofaga, v katerih sta bila pokopana egipčanski princ Junmin in faraonov zaupnik Raver . Poleg teh dveh so arheologi našli še štiri take, ki jih danes hranij...

Franc Možina je bil na dan bendime že zgodaj pred svojo hišo v Dobravljah na Vipavskem, kjer je  sprejemal trgače. Pod slamnatim klobukom prešeren nasmeh, v rokah pa fouč (kosir).  Nekdanji politični zapornik je kljub letom - kot že priimek pove - pravi možina. (Članek je nastal leta 1992.) Nekdanji politični zapornik Franc Možina (1928-2023) Kmet Franc Možina , ki je septembra 2023 praznoval 95. rojstni dan, dokazuje, da so stari Latinci imeli prav, ko so rekli Nomen est omen . Izrek, ki ga težko prevedemo v treh besedah, namreč trdi, da ime pokaže človekovo nrav. Beseda »možina« pomeni v slovanskih jezikih starešina. V sodobni slovenščini pa velikega in močnega moškega, pa tudi takega, ki zna uveljaviti svoje mnenje. V drugih slovanskih jezikih pa najdemo izraz tudi v pomenu starešine Lahko si predstavljamo, da je Francov daljni prednik, ki so mu nadeli priimek Možina, bil bodisi krepke rasti bodisi je rad moževal, kot se je nekoč reklo modrovanju ali resnemu moškemu ...

Podbersič: "Vosovci so pogosto morili brez vsakih dokazov" V zadnjih letih je nastala cela vrsta študij, ki obdobje druge svetovne vojne postavlja v povsem novo luč. Novogoriški zgodovinar mag. Renato Podbersič je več let raziskoval temno plat partizanskega boja in revolucije na Goriškem in Vipavskem. Mit o povsem brezmadežnem partizanstvu na Primorskem se sesuva, dokazuje ne le Podbersič, ampak tudi popis žrtev druge svetovne vojne. Partizani so namreč tudi na Primorskem pobili več Primorcev kot pa okupatorjev. Pogosto slišimo izrek, da na Primorskem ni bilo državljanske vojne. Ali to drži? Kar drži, na Primorskem ni bilo klasične državljanske vojne. Še v tedanji Ljubljani pokrajini je ni bilo, kajti izvorno in sistematično revolucionarno nasilje nekaj takšnega, kot je pojav državljanske vojne, že v osnovi onemogoči. V glavnem je šlo za samoobrambo pred tem nasiljem, ki je bila izsiljena z nastopom revolucije. Revolucionarno nasilje se je na našem koncu zaradi ...