Mwoja besejda (tastara)

Na god sv. Mihaela (29. oktobra) je bila v Manžanu šagra. Mašo je daroval domači župnik, dr. Primož Krečič. Napovedal je, da bo v kratkem v tej vasi, ki spada pod koprsko stolno župnijo, zgrajena kapelica. Manžan, stara vasica nad Koprom, iz katere so se prebivalci večinoma izselili in je z novimi priseljenci živela bolj kot koprsko spalno naselje priseljencev je v zadnjih letih začela oživljati. Novi Manžanci, priseljeni z vseh vetrov, so pognali korenine in začeli obujati spomine na zgodovino vasi. Pred leti so imeli prvo mašo na prostem in za zavetnika so si izbrali nadangela Mihaela. Zakaj Mihaela? Častijo ga tudi pravoslavni kristjani, spoštujejo pa muslimani, ki jih oboje najdemo tudi med Manžanci. Zmaga dobrega nad slabim in pravičnost, kar simbolizira nadangel, pa je skupno tudi nevernim. Manžan je pred drugo svetovno vojno spadal pod župnijo Pomjan, kjer je takrat župnikoval veliki poet Slovenske Istre Alojz Kocjančič. Po vojni so razširili cesto v smeri Kopra, pot do

Punoljetan je knjiga spominov primorskega politika in gradbenika Ivana Mamića (1944). Napisana je v hrvaščini, Ivanovi materinščini. Nekaj zapisov je tudi v slovenščini. Mamićeva življenjska zgodba je nadvse zanimiva: Ivan, kasnejši parlamentarec in vitez, je prve svoje ure v Ajdovščini prebil v - zaporu. Čeprav se življenje zdi dolgo, pa je celotno kariero naredil še pred svojim 18. rojstnim dnevom, saj je rojen 29. februarja. Knjiga je dragocena tudi zaradi opisov življenja v revni dlamatinski vasi takoj po koncu druge svetovne vojne. Ob izidu pa je v medijih in med politiki sprožila precej hrupa zaradi opisa odnosa med pokojnim Andrejem Bajukom in Janezom Janšo. O knjigi je koprski škof dr. Jurij Bizjak zapisal: “Čestitam za lepo zamisel o knjigi, prikazu moža, ki pušča za seboj prepoznavno in lepo sled v družbi in Cerkvi.” Spremno besedo je napisal evropski poslanec Lojze Peterle: “Iskrena hvala, dragi prijatelj - mož, oče, dedek, kristjan in krščanski demokrat, vitez, Dalmati

Dnevno dobivam veliko pošte, ki je ne želim. Čeprav jih nisem prosil, mi pošiljajo svoja oglasna sporočila. Povrh vsega pišejo, da se na ta sporočila lahko odjavim. Pa saj se nisem jaz prijavil? Zakaj bi se torej moral JAZ odjaviti? Mogoče zato, da ugotovijo, da je moj naslov aktiven? Če pa se odjavim na tisto, na česar se nikoli nisem prijavil, mi napišejo, da so me "odjavili". Brez vsakega opravičila. Zato se se odločil, da bom javno objavil njihove naslove. To je torej črna lista naslovov podjetij, ki se obnašajo neetično in pošiljajo neželjeno verižno pošto. To je spletni pranger, steber sramote. SPLETNI AGRESORJI SO: - GOG data, d.o.o., lastnik Črtomir Grahor, Črešnjevec ob Dravi 25, 2352 Selnica, www.gdpr-delavnica.si/ Delavnice 3 v 1, Martin, Črt, Goran, http://www.3v1.si/, Rdeča oranža d.o.o., Rdeča Oranža d.o.o., Titova cesta 2a, 2000 Maribor, info@3v1.si - Marija Grabušnik, MAGRA d.o.o., Maribor, 041 738 026, marija.grabusnik@magra.si grega.sodja@ic-uspeh

Novinarstvo je poslanstvo Škofijci bodoči novinarji? Novinar Tino Mamić (44) je dijakom Škofijske gimnazije Vipava govoril o novinarstvu kot poslanstvu, načinu življenja in veliki odgovornosti. Članom novinarskega krožka je predstavil svoje delo in poklic novinarja. Povedal je, da je dobro pisanje talent, ki ga je treba razvijati. Novinar mora biti multifunkcionalen - znati mora fotografirati, pisati, se spoznati na različne stvari.  Slovenske medije je opisal kot preveč enostranske, omenil pa je tudi slabo kakovost in problem novinarske fakultete, ki študentov ne pripravi na področja, o katerih bodo pisali.  Benjamin Žbogar Novinarsko delavnico opisujeta članka enega od udeležencev, Benjamina  Žbogarja in moje malenkosti. Dodatne informacije in dogovori za predavanja ali nove delavnice za šolarje in odrasle so na voljo na mojem naslovu: tino.mamic@gmail.com Kako postati novinar Mladi novinarji so hitr(ejš)i Šestnajst dijakov vipavske škofijske gimnazije je v če