Mwoja besejda

Komentar iz Časnika.si na dan združitve Primorske z matico Slovenijo Ko sem danes zjutraj izobešal zastavo na hiši, sem rekel, da moram to, kar se mi mota po glavi že več dni, dati na papir. Na ekran, pravzaprav. O tridnevju, Primorcih in takoimenovanih borcih. Sobota - manifestacija italijanstva Bila je sobota, prvi dan. Na Primorsko je prišel papež. Želel sem si iti, a sem se na koncu premislil. S par prijatelji smo namreč menili, da bo to še ena manifestacija italijanstva, kjer Slovenci ne bodo niti omenjeni. Imeli smo prav. Vse je bilo v italijanščini, kar je po svoje logično, saj je to bila komemoracija v organizaciji italijanskega vojaškega vikariata. Če bi prišel v goste goriški nadškofiji, bi Slovenci bili vsaj omenjeni. Na kratko, da ne bo pomote.  Tata mi je po vrnitvi iz Redipulje sume potrdil - papeža ni niti videl, ker so dobili take sedeže, ne v brošuri ne v programu pa ni bilo nobene slovenske besede. Razen "Redipuglia", ki je izvirno slovenska bese...

Konec februarja mi je tednik Demokracija objavil kolumnico, v kateri sem opisal, kako na Škofijski klasični gimnaziji v Šentivdu ni nihče od dijakov, učiteljev in obiskovalcev dneva odprtih vrat opazil, da je neka dijakinja pokrita s kučmo z rdečo peterokrako. Tega seveda nisem napisla, da bi koga blatil. Niti najmanj ne. Napisal sem, ker ta dogodek kaže na marsikaj iz življenja katoliških gimnazij in šentviške ŠKG. Želim si, da bi odgovorni začeli razmišljati, kako odgovoriti na vprašanje, ki ga mnogi katoliški intelektualci postavljajo že leta in leta: Kje v slovenski družbi vidimo 500 maturantov, ki vsako leto pridejo iz cerkvenih gimanzij. Mnogi starši to že vedo. In tudi vodstvo je naredilo že nekaj pomembnih korakov v tej smeri. A smo šele na začetku poti. Tu objavljam kolumno, repliko vodstva ŠKG in mojo dupliko. V javnosti je bilo s strani ŠKG napisanega še veliko več, česar pa na njihovo željo ne objavljamo, saj je to imelo interni značaj (Forum RKC). Odmev vods...

Ob pripravi na zapisovanje nekaj spominskih utrinkov z vodopivske turneje po Kanadi in ZDA, sem iz omare potegnil nekaj sto diapozitivov in vžgal diaprojektor. Otroci so bili navdušeni, saj je diaprojektor zanje zelo zanimiva starinska naprava, ki je s hrumenjem pričarala pot v preteklost.  Diasi, zgodovinski relikt Da je leto 1993 že zelo daleč, sem kmalu ugotovil tudi sam. Ob mnogih diapozitivih s(m)o se namreč spraševali, zakaj neki je nastal? Posebej, ker smo takrat v primerjavi z današnjimi časi zelo malo fotografirali, saj si za vsak posnetek porabil eno šestintridesetino razmeroma dragega filma. Vedno znova sem tako moral otrokom pojasnjevati, zakaj sem fotografiral tako nesmiselne motive: stekleno stolpnico, avtobanko, kliniko za živali, stekleno dvigalo, veliko veleblagovnico. Takrat je to za nas bilo nekaj posebnega. Malce nejeverno je moja mularija pogledovala na mojo razlago, saj je njim to nekaj običajnega. Skratka, ugotovil sem, da bi sedaj vsaj desetino diasov mo...

Sobotni koncert dalmatinskih klap v portoroškem Avditoriju je navdušil. Spontani aplavzi med pesmimi, ritmično ploskanje in pripevanje   so dokaz, da je ta glasbena zvrst v Sloveniji še vedno izredno priljubljena. Nenazadnje na to kažejo tudi same klape, ki so začele peti v – slovenščini. Tudi v soboto smo tako slišali klapske izvedbe treh slovenskih skladb: Solinar, Bele snežinka in Dan ljubezni . Slednjo je zapela klapa Cambi iz Kaštela pri Splitu, ki je le nekaj dni pred tem imela največji samostojni koncert kake klape, saj jih je na splitskem stadionu Poljud poslušalo več kot 10.000 ljudi. O izredni kakovosti pol stoletja stare klape Cambi, ki praktično na vsakem festivalu, kjer se pojavi, odnese domov prvo nagrado, se je prepričala tudi portoroška publika. Tudi vse druge klape so prišle iz Dalmacije. Izjema je bila le »domačinka«, piranska klapa Solinar . Če je kdo pomislil, da gre za poceni kopijo povprečne hrvaške klape, se je uštel. Znani slovenski pevec hrvaških korenin ...