Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2012

Protest zaradi cenzure v Primorskih novicah

V Združenju novinarjev in publicistov protestiramo zaradi cenzure, ki se je nedavno zgodila na uredništvu dnevnika Primorske novice. V prvi vrsti gre za kršenje novinarske avtonomije, saj so uredniki zahtevali, naj novinar v kratki vesti razloži citat dr. Aleša Štrancarja, ki kritizira Milana Kučana. Naj opozorimo, da je bil novinar Tino Mamić že odgovorni urednik Primorskih novic, ki je bil razrešen zaradi političnega pritiska lokalnih veljakov. V zadnjih letih se je moral zaradi svojih člankov, ki niso bili po godu posameznim urednikom, večkrat zagovarjati. Vodstvo ga je tudi proti njegovi volji dvakrat prestavilo na drugo delovno mesto. To ni prvi pritisk na novinarje v zadnjih letih na Primorskih novicah, kar posebej skrbi. Svoboda mišljenja in javnega izražanja je ustavna svoboščina, ki bi morala biti svetinja - tudi na Primorskih novicah. Združenje novinarjev in publicistov Upravni svet Igor Kršinar, predsednik Ljubljana, 30. maja 2012 http://znp.si/component

Cenzura

V ponedeljek so uredniki na dnevniku Primorske novice zavrnili objavo mojega kratkega in razmeroma nepomebnega člančiča (fotovesti). Rekli so, da je "slab" in "popolnoma nerazumljiv". Nerazumljiv je po njihovem mnenju bil citat dr. Aleša Štrancarja, ob katerem so se udeleženci zasmejali. Člančič zato objavljam tule: ŠTRANCAR NASMEJAL DIJAKE POSTOJNA - Znani slovenski podjetnik in ustanovitelj  svetovno znanega podjetja BIA Separations dr. Aleš Štrancar je dijake in profesorje Šolskega centra Postojna  med nedavnim predavanjem večkrat spravil v smeh, z  vprašanji pa tudi v zadrego. Pripovedoval jim je o svoji  zgodbi o uspehu in jih navduševal za samostojno podjetništvo, ki človeku daje svobodo. Podjetnik ni  odvisen  od tečnega šefa in njegovih prevelikih zahtev, je pojasnjeval v Postojni rojeni Štrancar. “Ker sem svoboden in  neodvisen, lahko rečem, da to, kar v naši državi dela  Milan Kučan, ni prav. Ne bojim se namreč, da bi zaradi tega ne dobil kredita na ban

Uboj, požig, izgnanstvo

Družina Fabec je ena od mnogih, ki so jih fašistične oblasti pred sedmimi desetletji izgnale. Oče je padel kot talec, hišo so požgali, noseča žena pa je morala dveletnim sinom in priletnima sorodnicama v internacijo. Letos mineva natančno 70 let od italijanskega požiga sedmih brkinskih vasi, ki se ga v Ilirski Bistrici spominjajo tudi kot občinskega praznika. Takrat je padlo 33 talcev in bilo izgnanih 462 ljudi. Za suhoparnimi številkami se skrivajo tragične družinske zgodbe. Poglejmo eno od njih. Telovo Bil je četrtek, 4. junija 1942, slovesni praznik Svetega rešnjega telesa. Brkinci so še leta pripovedovali, kako so se Italijani maščevali kljub velikemu prazniku. Represalije italijanske okupacijske vojske so bile maščevanje za napad partizanske Brkinske čete na posadko v Merečah. Partizani so v spopadu zgodaj zjutraj ubili tri italijanske vojake. Brkinska četa se je umaknila, prebivalci pa so ostali nezaščiteni. Anton Fabec (1901) je živel v Ratečevem Brdu z ženo Štefanijo,

Piščal se je vrnila "domov"

Neandertalčeva piščal, najstarejše glasbilo na svetu, se je za en teden “vrnila” na Primorsko, kjer sta sicer dve najpomembnejši in najstarejši kamenodobni najdišči v državi: Divje babe pri Šebreljah in Betalov spodmol pri Postojni. Najstarejša piščal na svetu, ki jo je pred več kot 50.000 leti iz kosti mladega medveda izdolbel in naluknjal neandertalec v jami nad Idrijco, je prišla na kratek “obisk” v Notranjski muzej v Postojni. Piščal in nekaj kosov kamnitega orodja je bila na ogled dober teden dni konec maja. Kot pravijo v Narodnem muzeju Slovenije , pa piščal ni izvirna, ampak samo kopija, saj je izvirnik neprecenljive vrednosti. Človek nikoli ne ve, prav bližini Notranjskega muzeja je Ravbarkomanda, kjer so v preteklosti na popotnike prežali ravbarji... Piščal je bila odkrita v jami Divje babe pri Šebreljah (1995), ki so jo poleg izumrlega neandertalca obiskovale tudi druge živali: volkovi, rjavi medvedi, leopardi in jamski levi. Jama je sicer prestavljala brlog izumrleg