Mwoja besejda (tastara)

Objavljeno v Primorskih novicah Vsakič, ko Majda Colja Kompan počasi in izjemno previdno razpre drobno prepognjeno orumenelo pismo, se ji orosijo oči. Pred 80 leti ga je iz rimskega fašističnega zapora napisal njen stric, bazoviški junak Ferdo Bidovec. 22-letni mladenič je svoj upor plačal z življenjem, njegovi sorodniki pa so posledice trpeli vse življenje. Sorodni članek: Pahor o pismih Danice Tomažič Sorodni članek: Po domovih so zagorele svečke Sorodni članek: Bazovica 1930 Majda Colja Kompan , Tržačanka, ki živi Ljubljani, je danes edina oseba, ki jo na oba tržaška procesa (1930 in 1941) vežejo ne le sorodstvo, ampak tudi spomini. Sorodnica in sopotnica usmrčenih tigrovskih upornikov se je v javnosti oglasila šele nedavno, ogorčena zaradi potvarjanja zgodovinske resnice o nekaterih obsojencih. Skupaj s svojim prijateljem, pisateljem Borisom Pahorjem , sta povzdignila glas tudi v dveh knjigah, ki sta izšli v tem mesecu pri tržaški založbi Mladika . Strica Ferda Bidovca sama sicer

Objavljeno v Primorskih novicah 23. 9mbra 2010 Knjigi tržaške Mladike, ki skozi pisma in spomine ponovno odpirata dileme v zvezi z žrtvami prvega in drugega tržaškega procesa, sta na predstavitvi v Ljubljani marsikomu zvabili solze v oči. V čustveno nabitem ozračju so o bazoviškemu junaku Ferdu Bidovcu spregovorili številni njegovi sorodniki, ki so se po njegovi usmrtitvi raztepli na različne konce sveta. Sorodni članek: Pahor o pismih Danice Tomažič Sorodni članek: "Sem streljajte, podlezi!" Sorodni članek: Bazovica 1930 Na dobro obiskani predstavitvi je bila knjižnica Društva slovenskih pisateljev premajhna za vse, ki so hoteli prisluhniti avtorjem dveh knjig pisem in spominov na narodnega heroja Pina Tomažiča ter umorjena zakonca Danico Tomažič in Stanka Vuka . Gre za zgodovinske dogodke ob ustrelitvi prvih evropskih antifašistov na gmajni pri Bazovici (1930) po prvem tržaškem procesu in za posledice drugega tržaškega procesa z usmrtitvijo obsojencev na strelišču pri O

Objavljeno v Primorskih novicah 27.Xbra 2010 Danica piše bratu Pinu Tomažiču v zapor Pahor Pahor za zgodovinsko resnico Sorodni članek: Rodbine Tomazic Bidovec Vuk Sorodni članek: "Sem streljajte, podlezi!" Sorodni članek: Bazovica 1930 Pisatelj Boris Pahor je na predstavitvi knjige pisem Danice Tomažič svojemu bratu, narodnemu heroju, odprl precej zgodovinskih dilem. S knjigo je hotel povedati zgodovinsko resnico o Danici, ki še zdaleč ni bila neizobražena, kot so nekateri trdili. TRST-Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ni le pretresljiva, ampak še danes zelo aktualna zaradi mnogih polemik, ki posegajo v čas pred sedmimi desetletji. Tega se znani pisatelj Boris Pahor dobro spominja, zato je skupaj z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli uredil in prevedel pisma Pinu Tomažiču (v Sloveniji ga bolj poznamo kot Pinka Tomažiča) v tržaški zapor Coroneo. Tam je Tomažič preživel poldrugo leto pred drugim tržaškim procesom in ustrelitvijo na Opčinah, prav na Dani

Ukradeno poletje v severni Dalmaciji V morskih plitvinah severne Dalmacije se ljudje že stoletja radi mažejo z blatom, ki velja za zdravilno. Mlajši se v temnosivo slano brozgo potapljajo zaradi neplodnosti, starejši zaradi revme. Skratka, blato za vse generacije. Pag, drugi najdaljši jadranski otok, je hkrati tudi največji slovenski otok. Tako bi lahko sklepali ob pogledu na število slovenskih avtomobilskih tablic na trajektu, ali ob dejstvu, da slovenščino slišiš na vsakem koraku. Zaradi prikoličarjev, ki imajo v nekaterih kampih stalna počitniška mesta, kjer poleti preživijo več časa kot doma, pa bi lahko govorili tudi že o pravih slovenskih kolonistih. Nekateri slovenski kolonisti se tako - kot pravi priseljenci - tudi obnašajo: zasadijo si rože, postavijo bambusovo ograjo in v svojo “vikendico” navlečejo stare kose pohištva. Čeprav več desetletij stare prikolice s šotorskimi “prizidki” najrazličnejših slogov in barv na Hrvaškem zadnja leta niso več tako dobrodošle kot nekoč, pa to