Mwoja besejda (tastara)

Okrogla obletnica in nezavidljivo gospodarsko in politično stanje v državi sta bila povod, da se je zbrala skupina, ki organizira devet dni molitve in en dan posta ob kruhu in vodi. Ideja, ki se ni razširila le po Sloveniji, ampak tudi med slovenskimi rojaki po svetu, je nastala med Primorci. Bogdan Vidmar pravi, da se lahko za domovino posti vsak. Prepričan je, da bosta molitev in post prinesla spremembe v družbi. Pobuda se je rodila lani v krogu dr. Primoža Krečiča , Vrhpoljca v Ljubljani. Duhovni voditelj bogoslovcev je prepričan, da sta ravno molitev in post učinkovito zdravilo za sodobne probleme. To se je v zgodovini že velikokrat potrdilo. “V Svetem pismu je najbolj znan primer preroka Jone. Veliko mesto Ninive se je ob Jonovem oznanilu spokorilo,” pravi Krečič. Opozarja pa tudi na primera iz zadnjih dveh stoletij: na uglednega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna , ki je zaradi državljanske vojne razglasil nacionalni dan molitve in posta za domovino, in indijskega

Referendumska nedelja je ponovno dokazala, da bi slovenske agencije za merjenje javnega mnenja morali preimenovati v delavnice javnega mnenja. Javnomnenjske ankete so vse po vrsti napovedovale tesen izid vseh treh referendumov in visoko, rekordno udeležbo. 28 proti 72 pa še zdaleč ni tesen izid, kakor tudi ne 40 odstotna udeležba. Zakaj torej take napovedi? Vloga javnomnenjskih agencij je v naši državi zelo podobna vlogi medijev. Prvič zato, ker oboji vplivajo na volilce. In drugič zato, ker ene in drugi z redkimi izjemami politično pomagajo levici in škodijo desni sredini. Ne pomnim, da bi v vseh zadnjih dvajsetih letih kaka predvolilna anketa namerila kaki demokrščanski stranki (SKD, SLS, NSi) več, kot je ta potem dobila glasov. Spomnim pa se kar nekaj takoimenovanih »presenečenj«, ko je krščanskodemokatska dosegla nekajkrat več glasov kot jih je izmerila anketa.   Strankam levice pa ankete praviloma vedno pokažejo več, kot jih potem dobijo na volitvah. Je to lahko slučajnost? Č

Primorski pisatelj Alojz Rebula je novi roman Četverorečje pisal s takim žarom, kot ga je čutil med pisanjem svojega največjega romana V Sibilinem vetru . To je povedal ob izidu in hudomušno dodal, da je bil ta žar že nekoliko “senilen” in da zato ni prepričan v njegovo avtentičnost. Akademik Alojz Rebula je v ponedeljek v Ljubljani predstavil svoj šestnajsti roman. Pisatelj, ki bo prihodnji mesec praznoval 87. rojstni dan, je zgodbo na 270 straneh ustvaril lani v Loki pri Zidanem mostu; a tega večinoma ni pisal v uti pod lipo pred domačo hišo, ampak kar v pisarni na računalnik. Ponovno se je poglobil v zgodovino in ustvaril literarno ozračje Slovenije in Francije izpred dobrih dveh stoletij. Francoska revolucija (1789) je namreč s svojo “trojno idejo” svobode, enakosti in bratstva navdušila tudi Štajerca Norberta Berivoja , ki se je zato celo odpravil v Francijo. Junak sanja tudi o “vojvodini Sloveniji” namesto o vojvodini Kranjski in uporablja besedo Slovenija, ki je bila sicer k

Pisalo se je leto 1963, ko je Janez Toplišek prijel za orožje in odšel v gozd, da bi začel boj za neodvisno in demokratično Slovenijo. Publicist in nekdanji politik Igor Omerza pravi, da je bil Toplišek “prvoborec za slovensko osamosvojitev, in to z orožjem” , neodvisnost in demokracija pa sta bila takrat “osupljiva in vizionarska cilja” . Emigrantu Janezu Toplišku (1930-1965) je past nastavila jugoslovanska tajna policija, Udba, ki ga je spremljala od vsega začetka zarote. Štiri ure zatem, ko je s polnim nahrbtnikom eksploziva, pištol in propagandnih letakov prečkal zeleno mejo v Karavankah, so ga skupaj s tovarišema zajeli miličniki in agenti Udbe. Policijska zaseda je bila skrbno načrtovana, tako kot tudi celotna akcija, ki se je začela že veliko prej. Toplišku je Udba nastavila vabo že v Nemčiji. A pojdimo od začetka. Izgnanec Janez Toplišek se je rodil slovenskim staršem v Beočinu v Vojvodini, kjer je njegov oče Anton rudaril v rudniku laporja. Po porazu kraljevine Jugoslavije i