Mwoja besejda

Blog Mwoja besejda je doživel svoje polmilijonti klik. Ne vem, če je to res veliko, a meni se zdi precej. Zato bi se rad zahvalil vsem, ki berete Mwojo besejdo.
Zamolčane vsebine Pisati sem ga začel, ker so bili moji članki v Primorskih novicah velikokrat dani na stran, na nepomembne strani časnika, zelo redko na naslovnico ali na splet. Čeprav so ankete kazale, da so ravno moji članki med najbolj branimi v časniku. A je bilo tako, da, recimo, ko sem iz Strassbourga klical urednico z informacijo, da bo Slovenija dobila dodatnega evropskega poslanca (osmega), v časniku ni bilo prostora za novico. Novico sem dobil dva dni pred vsemi elektronskimi mediji.
Pišem, torej sem Zato sem se odločil, da bom začel zanimive zgodbe objavljati tudi na svojem blogu. Hvala Bogu sem že dve leti kasneje zapustil tudi Primorske, obesil novinarstvo na klin in začel delati družinska drevesa po naročilu.
Seveda brez pisanja ne zdržim. Žal ne morem živeti od tega. V Sloveniji je očitno preveč dobrih medijev …

Ko vidiš, kaj berejo in predvsem, česa ne berejo slovenski novinarji, ti je jasno vse. Tudi to, da objavljajo novice tri dni za zahodnimi mediji ali da določenih novic sploh nikoli ne objavijo. Denimo tiste, da je človek kužen za korono že preded se pokažejo prvi simptomi. To tujo novico je, denimo (4. marca), povzel tednik. RTVS pa je še naprej razglašala, kar je takrat trdil Inštitut za javno zdravje - da lahko ljudje, ki sprispeli iz okuženih področij, a ne kažejo simptomov, gredo v službo. Brez vsakega preverjanja.
Ravno taki (konkretno: učiteljica in zdravniki, ki so prišli s smučanja v takrat že karantenski Italiji) so potem razširili korono po Sloveniji. Novinarska hiša RTVS je zato sokriva za epidemijo korone v Sloveniji.
Poglejmo številke. Koliko političnih afer sproži v Sloveniji Bojan Požar​ in koliko tednik Mladina? Verjetno se bodo tudi skrajni levičarji strinjali, da Požar bistveno več. Zakaj torej RTVS plačuje eno (1) naročnino na Požareport za 19 evrov in nekaj deset n…

Oddaja Faktor na TV3, ki je na sporedu vsak dan ob 19.15, je vstopila v svojo tretjo sezono. Zadnja oddaja je že na spletu.

423, Čeferinomanija
Aleksander Čeferin je po moje zelo sposoben in intelegenten. Tak človek ne bi stopil v škornje Šarca ali Cerarja, posebej ne z mesta šef Uefe. Po drugi strani pa vidimo, da mu medijska pozorost precej gode in da se mu bo mandat čez tri leta iztekel. Čeferin si odpira možnosti za morebitno novo tekmo.

407, Janša prihaja, kaj bo z mediji
Minister za zdravje svetuje: štiri žluke šnopsa na dan, to odžene corono stran.

399,  Pogajanja za novo vlado
Trenutno poteka glede nove vlade največja medijska vojna doslej. Mediji streljajo iz vsega orožja, tudi s slepimi naboji, tudi s pasjimi bombicami in z raketami, ki švigajo daleč nad glavami sovražnika. Preciznosti res ni opaziti. Levičarji si pomagajo z antično taktiko. Ko so bojevala barbarska ljudstva, so pred začetkom bitke najprej nekaj časa samo kričali na ves glas in tako skušali prestrašiti sovražni…

V neki strokovni reviji berem zanimiv članek. Nič posebej novega, tematiko zelo dobro poznam. Berem naprej. Mogoče bo kaj novega.
Vse bolj pa se mi zdijo besede znane. In na koncu prve strani opazim stavek, ki ga zaradi omenjenih zgodovinskih dejstev prepoznam kot svojega. Prepis. Članek je plagiat. Večino prepisan iz mojih člankov (najmanj 10 jih je), nekaj tudi iz drugih. Mojega imena ni nikjer.
Pokličem avtorja. Ugotoviva, da ne gre za plagiat, ampak za plagiat plagiata. Prepisoval je namreč iz nekega drugega besedila, ki je že bilo ukradeno iz mojih člankov. Ta prvi plagiat je bilo v celoti plačan iz denarja nekega ministrstva. Članek je tudi na internetu in v bazi Cobiss. Avtor je visoko izobražen, z diplomo ljubljanske univerze (FF). Prepisal je besedilo iz nekega članka, kot da bi to bilo njegovo besedilo, ne pa citat. Za moj izvirni članek tako sploh ni vedel, mi je zatrdil po telefonu. Neverjetno. Šokiran sem. Prepis prepisa kot avtorsko delo. Plagiat plagiata.

Zaradi vse ihte nekaterih visokih klerikov, besnih na iniciativo Dovolj.je, je treba poudariti nekaj stvari.
V iniciativi so tudi duhovniki.
Igor Vovk ljubi Cerkev z vso močjo. Je duhovno bolj globok in bolj izobražen kot večina mlajših duhovnikov (brez zamere, a kar je res, je res).
Janez Cerar je izjemen duhovnik. Svetniško dobronameren. Prvič sem slišal zanj od sošolcev v semenišču, ki so ga opisovali s samimi superlativi. Če bi kdo iskal človeka, ki je zvest Cerkvi in je za Cerkev pripravljen dati vse, tudi življenje, je to Janez Cerar.
To povem, ker je resnica. To povem, ker moramo dvigniti glas za zaščito otrok. In ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z mladostniki, ki si želijo postati duhovniki. In ker večina duhovnikov ni pokvarjenih, ampak morajo zaradi prikrivanja cerkvenih oblasti tudi oni nositi breme nekaj izmečkov. 
Veliko pomembnejša mi je ena rešena otroška duša kot ugled vseh škofov.

Razmeroma prepričljiva zmaga Zorana Milanovića iz stranke, ki vse do danes ohranja ime partija (SDP), je presenečenje. Gre namreč za nekdanjega predsednika vlade, ki je svoje v politiki že povedal, a to na precej nepriljuden način. Mestoma tako arogantno, da se je vladajoči desnosredinski stranki HDZ lahko samo smejalo, saj si boljšega nasprotnika niso mogli želeti. Kako je torej možno, da je Kolinda Grabar Kitarović (KGK) volitve izgubila , ki je kljub vsem izmišljenim in resničnim napakam svojo funkcijo opravljala dobro? Kandidatka HDZ ni bila poražena zaradi levičarskih volivcev, ampak zaradi svojih desno-sredinskih volivcev, ki so hoteli stranki HDZ povedati, da tako ne gre več naprej. KGK, ki je bila kot predsednica precej gotovo veliko boljša kot bo to Milanović, je tako postala žrtev politike HDZ. Kandidatka HDZ ni bila poražena zaradi levičarskih volivcev, ampak zaradi svojih desno-sredinskih volivcev, ki so hoteli stranki HDZ povedati, da tako ne gre več naprej Volitve v res…

Reakcija papeža Frančiška (F1), ki je lopnil agresivno žensko po roki, je povsem normalna in pravilna. Čeprav je šlo za afekt in se je F1 dan kasneje iskreno opravičil, je reagiral povsem in edino pravilno. Ženska ga je potegnila za roko tako, da ga je zabolelo in je skoraj padel. In potem ga je grabila še naprej. F1 se je branil z udarcem.
Če me kdo udari, ga udarim nazaj. Ko so Jezusa udarili, ni nastavil drugega lica, ampak rekel: "Kaj me biješ?"
Zato je ves ta medijski pomp z očitki poln hinavščine.

(Ta komentar je 4. januarja ponatisnil portal www.casnik.si, kjer je posnetek možno tudi videti.)

Nocoj se bodo nebesa dotaknila zemlje.  Bog prihaja v našo družino pod drevce,  simbol življenja že od Adama in Eve dalje. Blagoslovljen božič in novo leto, ki prihaja z njim!
The magic of Christmas never ends and its greatest of  gifts are family and friends. Best wishes for a very  Merry Christmas and a Happy New Year!
Vam želiva
Tino in Mojca Mamić

Ne maram tujk. Tujih besed, kakopak. Tujke in tujci me namreč ne motijo. Tuje besede, ki so se vtihotapile v našo ljubo materinščino in povsem brez potrebe zamenjale naše originalne.
Ha, pa smo tam. Originalnost je tudi tujka. Ki je brez pravega razloga nadomestila izvirno izvirnost. Pravzaprav je naredila dvojno škodo, saj je hkrati nadomestila dve zelo podobni a hkrati različni besedi. Izvirnost in izvornost.
A vsako pravilo ima izjeme, ki, kot pravimo, pravilo le še potrjujejo. In tu je odgovor na vprašanje, zakaj sem, zaljubljenec v materinščino, že v sam naslov postavil - tujo besedo. Saj vem, da se pravilno reče sostanovalec, ne pa cimer. A cimer ni samo sostanovalec. Cimer je sostanovalec v študentski sobi. Ko «odrasteš» in prenehaš biti študent (starostne omejitve sicer ni…), svojemu sostanovalcu ne rečeš več cimer. Seveda tudi tu obstajajo izjeme, a v veliki večini to velja. Besedi sostanovalec in cimer si pomensko torej nista povsem enaki. V tem primeru, posebej ko gre za čus…

Portal Domovina je objavil mojo novo kolumno: ODPUSTITI NOVINARJE(M). Zgodba z odpuščanjem novinarjev ima namreč dolgo brado. Ko bodo novinarji ugotovili, da se kimanje dolgoročno splača samo delu kimavčkov, bodo lahko začeli spreminjati Slovenijo. Tako kot so to bili ugotovili pred osamosvojitvijo, a se kmalu spet uklonili stricem iz ozadja.
https://www.domovina.je/odpustiti-novinarjem/

Obletnic, razen tistih, ki so povezane z mojo soprogo in najinimi otroci (ali otroki, kateri je že pravi sklon?), običajno ne praznujem. Zato bi tudi prvonovembrska obletnica ustanovitve lastnega podjetja šla mimo mene. A sem dobil kakih pet čestitk po družabnem poslovnem omrežju Linkedin in sem se spomnil. In izračunal, da sem obesil novinarstvo na klin pred sedmimi leti.
Vedno mi je bilo žal, da tega nisem bil storil že prej. Kot popoldansko obrt sem namreč firmo za izdelovanje rodovnikov ustanovil že leta 2000. S svojo firmo, malim espejem, ki po naročilu izdeluje družinska drevesa in piše rodbinske kronike, sem dobil izjemno svobodo. Resda mi pisanje malce manjka. Še vedno kaj napišem. Tega ni veliko, saj je to bodisi zastonj bodisi za nizke honorarje. Hobi.
Pri tej odločitvi, ki mi je gotovo podaljšala življenje (danes se šele zavedam vseh mobingov, cenzure in samocenzure), me je podpirala moja draga. Zato sem ji zelo hvaležen, hvaležen pa sem tudi vsem, ki pri meni naročate rodo…

Zjutraj se zbujamo ob Mozartu. Včeraj pa so otroci namesto njega bili dali Petra Graša. Danes ob 6.00, ko se je oglasila glasba, so tako vstali že po prvih nekaj taktih. Bili so neprepoznavno veseli in zelo hitri pri oblačenju in zajtrku. Nobene naglice ni bilo pri pospravljanju kuhinje po zajtrku - zdelo se mi je, kot da je danes šolski avtobus prispel pol ure kasneje. Neverjetno.

Berem Wikipedijo o Tonetu Kralju. Čeprav imam tak spomin, da se velikokrat delam norca iz njega, pa mi stavek "nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice" zveni zelo znano. Kot da bi bral svoje besedilo, se mi zazdi, saj se besedi ODETI in TROBOJNICA v Sloveniji uporabljajo precej redko. Preredko. Meni pa sta oba izraza precej všeč.
Pa si ogledam natančneje zapis o freski Toneta Kralja, ki sem ga pred leti objavil v Primorskih novicah. Na srečo so članek objavili tudi na spletu. In vidim, da gre za isti stavek. Prepis.
Wikipedija je prepisala moj stavek, kar ni nič narobe, saj moje besede niso nič kaj posebej umetniške ali posebne. Na koncu razmeroma kratkega zapisa, krajšega kot bi si ga umetnik Kralj zaslužil, pa je opomba z virom. Citirajo zgodovinarja dr. Egona Pelikana, ki je naredil izvrstno delo s knjigo o Tonetu Kralju. Če so informacije črpali od Pelikana, zakaj so dali noter moj citat?
Ni prav, da bi se zdaj jezil na wikipediste, saj opravljajo dragoce…

Letošnja šagra na Manžanu pri Kopru je bila na predvečer vaškega patrona sv. Mihaela na zadnjo spetembrsko soboto. Mašo "Na Jugni" je imel domači župnik dr. Primož Krečič. Slavje, ki je psotalo že tradicionalno, se je nadaljevalo z druženjem. Manžan je nekdaj spadal pod župnijo Pomjan. Zato bo maša za vse pokojne Manžance 24. novembra ob 9.h. V primeru lepega vremena bodo vsaj nekateri Manžanci šli do Pomjana peš, tako kot v starih časih.

Poslanko Godčevo izjemno spoštujem, ker vedno govori z argumenti. Je načitana in izkušena, zato rad prisluhnem njenim argumentom v DZ. Nisem pravnik, da bi lahko ocenjeval zakonitost njenega poslovnega sodelovanja s soprogom. Lahko pa povem svoje načelno mnenje.
A v resnici je tudi takrat, ko je vse zakonsko čisto, poslovno sodelovanje z družinskimi člani za javnost neprimerno. Pohujšljivo. Zato politiki tega ne počno, saj jim to tistkovni predstavniki odsvetujejo.
Če šef v firmi, ki ni njegova, zaposli svojo ženo, se to ne spodobi. Temu se reče nepotizem. In nepotizma je v Sloveniji kar precej - s tem se bomo verjetno vsi strinjali, mar ne?
Je pa res, da me prepriča argument nekega politika, ki je v kabinetu zaposlil svojo ženo. Rekel je, da samo njegova žena lahko odpira tudi njegove maile in da njen popolnoma zaupa. Zato bi bilo neumno iskati in zaposliti človeka, ki je bistveno slabši. Temu se reče konkurenca. V tem primeru ne gre za nepotizem. Je pa to izjema, ki potrjuje pravilo…

Umrl je Davo Karničar, alpinist, ki je smučal z vrha sveta. Z elankami. Ponesrečil se je v nesreči pri delu v gozdu.
Zelo malo vem o alpinizmu. So pa zelo globoke njihove misli, zato se res splača kaj njihovega prebrati.
Danes zjutraj sem na hitro na telefončku pogledal kaj več o pokojnem športniku. In presenečen opazil v nekem članku, da ima osem otrok. Osem (8). Številko sem preveril sem na treh portalih: Aleteia, 24ur in Reporter.
Seveda me je zanimalo več. Kar precej strani sem potem moral obrniti, da sem dobil odgovor na vprašanje, ali je veren. Tudi na katoliških medijih na prvih straneh tega nisem našel. No, ja po nekaj sekundah sem dobil odgovor, da je veren in da moli rožni venec.
V teh časih je to, da ima svetovno znani športnik osem otrok in moli rožni venec, izjemno zanimiva novica. Povsod, razen v Sloveniji.
Na svidenje nad zvezdami, Davo Karničar. Bog naj ohrani njegovo družino zdravo in močno v teh težkih trenutkih!

Moja božična želja se je uresničila. V smeti sem prejšnji teden vrgel zadnjo plenico v življenju. Izračunal sem, da jih je bilo doslej vseh kakih 30.000. Kar naju je s soprogo v 20-ih letih stalo kakih pet tisočakov.

To omenjam za tiste, ki ne vedo, da otroci sploh niso poceni. So namreč zelo drag(ocen)i :-) 
No, ja, šalo na stran: še tako visoki stroški niso nič v primerjavi s srečo, ki jo prinašajo otroci. Boljše investicije na tem svetu preprosto ni.

In seveda, danes se počutim izjemno.