Mwoja besejda

Skrivska šagra se bo začela s petkovim večerom, ki bo posvečen nastanku vasi Skrilje. Med pripravo knjige o obeh vaseh, ki jo piše profesor zgodovine Tino Mamić, je prišlo na dan presenetljivo odkritje, da Skrilje niso bile omenjene prvič leta 1086, kot smo mislili doslej, ampak že 1063. Podobno velja tudi za Stomaž, saj je bil prvič omenjen leta 1507, ne pa šele leta 1523 kot je veljalo doslej. Kdo so bili prvi Fočkarji in prvi Skrlani? Kako so bili povezani tudi s predslovanskimi staroselci? Kateri so najstarejši priimki v obeh vaseh? Na ta in podobna vprašanja bo z besedo in sliko odgovarjal novinar in zgodovinar Tino Mamić v petek, 14. julija 2017 ob 20.00 v osnovni šoli Skrilje V okviru participativnega proračuna bo septembra Občina Ajdovščina izdala knjigo o obeh vaseh. Zato vabimo krajane Stomaža in Skrilj, da pri tem sodelujejo. V kolikor imate v predalih ali na podstrešju starejše fotografije, pisma, dnevnike ali dokumente in bi želeli, da se ta dediščina arhivira, najlepši pr…

Do včeraj na ZNP nismo dobili še niti enega vprašanja glede našega stališča o poročanju glede domnevnega dvojnega zločina na Trubarjevi v Ljubljani. Slednjič so se oglasili z nacionalne televizije in me prosili za izjavo za oddajo TV Tednik. Povedal sem, da je stalni problem kakovostnih medijev capljanje za rumenimi mediji, ki si privoščijo bistveno več in si tako dvigajo gledanost. Rumene medije regulira le zakonodaja, medtem ko morajo kakovostni mediji upoštevati tudi novinarski kodeks. Težav večine slovenskih medijev pa je, da stalno kršijo novinarski kodeks. V primeru umora Gašperja Tiča in domnevnega predhodnega posilstva, so zato pozivi novinarjev k etičnemu poročanju svetohlinski. Isti mediji, ki opozarjajo, da tako pisanje slabo vpliva na pokojnikove otroke, imajo na spletnih straneh objavljene članke o domnevnih ljubicah in avstralski kliniki Janeza Janše. Še več, par ti mediji so objavili, da naj bi Janševa soproga tepla otroke in da ima njegov novorojeni sin Downov sindrom…

Spoštovani,
Pred leti sva se s soprogo, kot domoljuba, sam pa tudi kot ponosen Primorec, včlanila v Vaše društvo Tigr. Vedoč, da so v njem tudi mnogi simpatizerji komunizma. To naju ni motilo, saj je domoljublje nad političnimi tabori.
Že na prvem občnem zboru pa sva bila razočarana, saj sva videla, da je bil zlorabljen za propagando idej samo enega političnega tabora. Takrat sva nehala plačevati članarino v prepričanju, da bova tako prenehala biti člana.
A še danes, po desetletju in pol, sva dobila na dom vsak svoj izvod glasila društva. V njem je polno manipulativnih prikazov zgodovine, vseh iz samo enega zornega kota. Komunističnega. Ne partizanskega. Partizan je bil tudi moj ded, a je državljansko vojno doživel povsem drugače. Zato je prikazovanje partizanskega gibanja samo skozi neokomunistična očala zloraba spomina na večino partizanov, ki so bili domoljubi in nikakor komunisti. Rdeča zvezda, ki je tolikokrat fotografirana v Vašem glasilu, je tista, ki je v grob spravila mnoge t…

Umor gledališkega igralca Gašperja Tiča je povsem razgalil dvoje: izjemno moč homosekusalnega lobija in popolno skorumpiranost medijev.

Gejevski lobi, ki je poleg stare partije daleč najmočnejši lobi v državi, drži v šahu novinarje, ki si še samega lobija ne upajo omeniti.
Celotna kolumna je tukajle: KLIK

Leta 1944 so se o razmejitvi dogovorili slovenski in hrvaški partizani. Poveljnik s slovenske strani Milan Guček, se v knjigi takole spominja čas, ko je, kot poudarja, prvič v življenju videl Sečoveljske soline:  »Z Andrijo* sva se kaj lahko sporazumela. Meja bo tam, kjer se konča ozemlje, ko govorijo ljudje še izrazito slovensko. ... In sva kar začrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. Začela sva pri izlivu Dragonje v morje skonca sečoveljskih solin, nato sva šla ves čas po toku te rečice do pod vasi Topolovec, od tod sva zajela pod naše slovensko ozemlje vasi na vzhodu do nad Šterpeta pred Buzetom, od tam pa sva potegnila črto na sever proti pogorju Čičarije in prelazu mala vrata. Podala sva si roke. Sedaj ne bo več nesporazumov, čigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoče republiške meje. Kdo ve?« Dogodek je opisan v knjigi Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa 1959).
* Andrija Babić (opomba avtorja)

Izšla je knjiga Punoljetan, spomini primorskega politika in gradbenika Ivana Mamića (73). Napisana je v hrvaščini, Ivanovi materinščini. Nekaj zapisov je tudi v slovenščini. Mamićeva življenjska zgodba je nadvse zanimiva: Ivan, kasnejši parlamentarec in vitez, je prve svoje ure v Ajdovščini prebil v - zaporu. Čeprav se življenje zdi dolgo, pa je celotno kariero naredil še pred svojim 18. rojstnim dnevom...

Krstna predstavitev knjige bo v Luciji, v prostorih HKD Istra (Obala 118) v petek, 7. julija ob 20. uri. Avtor bo knjige tudi podpisoval.

O knjigi je koprski škof dr. Jurij Bizjak, ki je prispeval uvodno besedo, zapisal: “Čestitam za lepo zamisel o knjigi, prikazu moža, ki pušča za seboj prepoznavno in lepo sled v družbi in Cerkvi.” Spremno besedo je napisal tudi evropski poslanec Lojze Peterle: “Iskrena hvala, dragi prijatelj - mož, oče, dedek, kristjan in krščanski demokrat, vitez, Dalmatinec in Vipavec Ivan, da si nas obogatil s svojimi spomini in tako postal še bolj naš.”
Zgodo…